Opozicijski voditelj in potencialno najmočnejši protikandidat vladajoči garnituri Jean-Pierre Bemba ne bo smel kandidirati na decembrskih predsedniških volitvah v Demokratični republiki Kongo. Bemba se je v začetku meseca vrnil v Kongo po več kot desetih letih, potem ko je bil na Mednarodnem sodišču za vojne zločine v Haagu oproščen odgovornosti za nasilje vojakov svoje milice v Centralnoafriški republiki v letih 2002 in 2003. Volilna komisija je njegovo udeležbo zavrnila zaradi ločene obsodbe pred Haaškim sodiščem zaradi vplivanja na priče. Poleg Bembe je volilna komisija s seznama kandidatov izključila še šest kandidatov, med drugim bivše premiere Adolpha Muzito, Antoina Gizengo in Samya Badibango.

Potek decembrskih volitev bo ključen za to 80 milijonsko afriško državo, saj se s predsedniškega mesta poslavlja Joseph Kabila, ki je na položaj prišel leta 2001 med drugo kongoško državljansko vojno. Volitve bi morale potekati že leta 2016, a so bile večkrat prestavljene, v odziv na predsednikovo vztrajanje na oblasti je prišlo do več izbruhov protestov, ki pa so bili s silo zatrti. Kandidat vladajoče stranke bo minister za notranje zadeve Emmanuel Ramazani Shadary.

Ameriška vlada je napovedala, da bo zmanjšala letošnjo finančno pomoč palestinskim oblastem na Zahodnem bregu in v Gazi za več kot 172 milijonov evrov (200 milijonov dolarjev). Po prejšnjem načrtu naj bi ZDA 30. septembra palestinskim oblastem nakazala 216 milijonov evrov. Na ameriškem zunanjem ministrstvu so povedali še, da so politiko spremenili po navodilu predsednika Donalda Trumpa. Palestinski predstavniki so ameriško potezo označili za izsiljevanje in še en dokaz za ameriško podpiranje izraelske okupacije. Že pred tem so Palestinci ostali brez okoli 50 milijonov evrov pomoči, ko je Trump zamrznil ameriško financiranje programa Organizacije združenih narodov za palestinske begunce UNRWA. Brez okoli 200 milijonov evrov ameriške pomoči je prejšnji teden ostala tudi Sirija. Rezanje pomoči verjetno ne bo pomagalo sprejetju zadnjega ameriškega načrta za sklenitev miru med Izraelci in Palestinci, ki ga pripravlja Trumpov zet Jared Kushner in bo predstavljen v kratkem.

Trump je odpovedal tudi obisk ameriškega zunanjega ministra Mika Pompea v Severni Koreji. Popeo bi moral v petek še drugič obiskati Pjongjang. Ameriški predsednik je ob tem prvič po svojem srečanju s severnokorejskim voditeljem Kim Džong Unom junija letos priznal, da se pri podajanjih s Pjongjangom o denukerizaciji Korejskega polotoka zapleta. Trump je za to delno okrivil tudi Kitajsko.

Največji svetovni ladjar, danski Maersk, je začel eksperimentirati z možnostjo severne morske poti iz Daljnega vzhoda v Evropo. Kontejnerska ladja Venta Maersk, naložena z ruskimi ribami in južnokorejsko elektroniko, je v Vladivostoku začela svojo pot, ki vodi na sever ob polotoku Kola čez Beringovo ožino in nato na zahod ob ruski arktični obali do Norveške. Končna destinacija je Sankt Peterburg, kamor bo Venta Maersk, če bo šlo vse po sreči, prispela konec septembra. Pri tem bo privarčevala 14 dni plovbe v primerjavi z običajno potjo ladij med Evropo in Azijo, ki vodi čez Sueški prekop. Prihranila pa bo tudi okoli 400 tisoč evrov, kolikor bi stal prehod čez ta prekop. Zaradi globalnega segrevanja in taljenja ledu je severna morska povezava kljub okoljskim in varnostnim pomislekom vse bolj mamljiva možnost za transport med Evropo in Azijo. Venta Maersk je sicer kontejnerska ladja srednje velikosti, dolga je 200 metrov in lahko prevaža 3600 ladijskih kontejnerjev, zgrajena pa je bila z okrepljenim trupom za plutje v arktičnem morju. Največje kontejnerske ladje so dvakrat daljše in nosijo do 20 000 kontejnerjev.

In še:

Nemčija po svetu brez Amerike