Deseta



Zaključek svetovnega pokala v smučarskih skokih, ki ga s poleti konec marca tradicionalno gosti Planica, letos mineva v znamenju prenovljene smučarske letalnice. Prenovo letalnice bratov Gorišek, ki naj bi dopuščala rekordne polete, je konstruiral Janez Gorišek, eden vodilnih gradbenih inženirjev na tem področju in eno osrednjih imen domačega skakalnega športa.

Ko je Gorišek ob ponedeljkovi uradni otvoritvi skupaj s predstavnicama vlade sedel na zaletno “rampo” letalnice, kar ni mogel verjeti, da je njena prenova naposled le končana. Več kot 7 let je trajalo vse skupaj, vmes je bila prenova letalnice zaradi pomanjkanja finančnih sredstev in težav izvajalca prekinjena, zaradi česar so morali minulo leto zaključek svetovnega pokala prestaviti na Bloudkovo velikanko. Pod vprašanjem je nekaj časa bila tudi letošnja izvedba, toda na koncu so bila dela vendarle končana pravočasno.



Kot konstruktor planiške letalnice je Janez Gorišek toliko bolj navdušen nad njeno končno obnovo in zaključkom dolgotrajnega procesa. Letalnica je bila zgrajena leta 1969, sama gradnja pa je trajala približno tri leta. Janez Gorišek je v Libiji, kjer je takrat kot mlad gradbeni inženir služboval, risal načrte, njegov zdaj že pokojni starejši brat Lado pa je pod Poncami vodil gradnjo. Za gradnjo letalnice sta leta 1968 brata Gorišek prejela Bloudkovo nagrado, nagrado poimenovano po Stanetu Bloudku, konstruktorju planiških velikank in njunem velikemu vzorniku.

Kot prvi je novo letalnico preizkusil Miro Oman, ki je pristal pri 135 metrih, kasneje so daljave postajale vse daljše. 200 metrsko mejo je leta 1994 presegel Finec Toni Nieminen, trenutni planiški rekord pa znaša 239 metrov.



Prenova letalnice bratov Gorišek naj bi zagotovila, da bo rekord Norvežana Björna Einarja Romörena kmalu odšel v pozabo. Položnejše vzletišče, prenovljen tako imenovani radius in sodobna konstrukcija naj bi ob primernih vremenskih pogojih seveda omogočili polete, krepko daljše od 250 metrov, po nekaterih že skoraj fantazijskih napovedih celo 270 metrov. Svoje bodo pri tem morali reči Mednarodna zveza smučarskih skokov, sodniki in stroka, ki ponavadi z omejitvami skušajo brzdati apetite šova željnih gledalcev in tekmovalce obvarovati pred največjimi tveganji.



Svetovni rekord v smučarskih rekordih trenutno drži skakalnica v Vikersundu, pod obnovo katere se je prav tako podpisal mlajši izmed bratov Gorišek. Svojega znanja in izkušenj na področju konstruiranja smučarskih skakalnic pa Janez Gorišek ni delil le  na Norveškem. Sodeloval je pri prenovi praktično vse večjih skakalnih objektov na svetu, tudi pri konstruriranju obnove letalnice v avstrijskem Kulmu, ki poteka v tem trenutku.



Janez Gorišek, nekoč tudi sam smučarski skakalec, je povezal svojo profesionalno pot in ljubezen do letenja na smučkah. Velja za eno ključnih imen slovenskega skakalnega športa, ki je neločljivo povezano s Planico. Prejemnik častne listine Olimpijskega komiteja Slovenije pa se je v času vodenja društva Planica leta 2002 znašel tudi na straneh črne kronike, in sicer kot soosumljenec za utajo davkov, zaradi česar mu je grozila tudi kazenska ovadba.