Jednako delo – jednako priznanje, plačilo

Ob 10.00

“Vspeh v šoli je večinoma večji pri učiteljicah, nego pri učiteljih in naj imajo učiteljice same deklice, mešani razred ali same dečke, vspeh je vedno boljši, zakaj bi torej bile učiteljice slabše plačane nego učitelji? 

Smešno. Nek gospod, kateremu sem stavila to vprašanje, je dejal: `Ali Ve gospodične ne kadite, ne hodite v kavarno, učitelji, kakor možki sploh, imajo več razvad, poleg tega se pa še ženijo, imajo ženo in otroke … učiteljica pa je sama.´

Kaj nam mari, če ima učitelj veče potrebe, da ima razvade? Tudi me bi si rade privoščile marsikaj, a kdo se ozira na naše želje?

Koleginje, sestre! To je skrajna krivica.”

Tako je pisala anonimna učiteljica leta 1897 v 24. številki časopisa Slovenka, pomembnega podpornika takrat nastajajočega ženskega učiteljskega gibanja. Tistega leta je bolj ali manj moško Slovensko učiteljsko društvo sestavilo načrt o spremembi učiteljskih plač in na kranjski deželni zbor naslovilo zahtevo, da se plače učiteljev zvišajo na škodo plač učiteljic, ki so bile zakonsko tako ali tako že nižje. Deželni Zakon o pravnih razmerjih učiteljstva na javnih osnovnih šolah iz leta 1868, ki je konkretiziral v državnem zakonu le načelno določeno vrednotenje učiteljevega dela, je navajal, da je plača učiteljice vredna 80 odstotkov učiteljeve plače, ker ji ni treba vzdrževati družine. Povedano že nakazuje naslednje določilo, po katerem se je morala učiteljica, ki se je poročila, prostovoljno odpovedati učiteljski službi. Učiteljice v Avstro-Ogrski so bile torej zavezane k celibatu, če so stopile v zakonski stan brez dovoljenja šolske oblasti, pa so izgubile službo. Izjema so bile učiteljice, ki so se poročile s svojim stanovskim kolegom. 

Najprej se ustavimo pri plačah in delovnih pogojih učiteljic. Prej omenjeni Zakon o pravnih razmerjih učiteljstva je izenačil zahtevano izobrazbo za moške in ženske ter obojim namenil enako delovno obveznost. Učiteljice so imele povsem enake dolžnosti kot učitelji, a glede na časopis Slovenka so delale celo več od moških kolegov. Med drugim so učile ženska ročna dela, predmet, ki je veljal za najutrudljivejšega in ki je lahko prinesel celo šest dodatnih ur na teden. Poleg tega, da so bile plačane manj, so tudi težje napredovale do bolje plačanih, stalnejših in varnejših delovnih mest. Delovne razmere so se od dežele do dežele sicer razlikovale. Na Koroškem naj bi bilo tako v primerjavi s Kranjsko za učiteljice bolje poskrbljeno, saj je učiteljica lahko dobila stanovanje v šolskih poslopjih ali pa ji ga je plačevala občina skupaj s kurjavo in razsvetljavo. Medtem pa se je znalo na Kranjskem zgoditi, da je morala učiteljica plačevati stanarino celo za sobico, ki jo je imela v šolskih prostorih.

Slovensko društvo učiteljev torej ni zastopalo interesov ženskih sodelavk, prej nasprotno: iskalo je načine, kako izboljšati ekonomsko situacijo učiteljev na njihov račun. Zato so učiteljice na Kranjskem leta 1897 ustanovile svoje Društvo slovenskih učiteljic, ki se je sprva borilo za enako plačilo, kasneje pa tudi za odpravo obveznega celibata za učiteljice. 

Razprave o odpravi celibata so se začele kasneje, leta 1910, pri čemer je bilo veliko odpora tudi pri učiteljicah, ki so videle nezdružljivost vloge žene oziroma matere in učiteljice. Bolj razsvetljeni posamezniki so zagovarjali stališče, da je zakon stvar osebne svobode in da je vse, kar sodi vanj, stvar zasebnega družinskega razmerja. 

Po letu 1918, v času Kraljevine SHS, je bil položaj učiteljice izenačen z učiteljevim, iz zakonov pa so črtali predpise o neizenačenosti plač in celibatu učiteljic. Vendar je bil leta 1937 za dve leti ponovno uveden delni celibat, kar je bilo posledica gospodarske krize v tridesetih letih. Delni celibat je pomenil, da so morale službo zapustiti vse tiste učiteljice, ki niso bile poročene z učiteljem. Gospodarska kriza je povzročila višjo brezposelnost in hitro so se pojavile trditve, da poročene učiteljice zasedajo mesta brezposelnim moškim in mladim učiteljicam, ki bi lahko delale. Mlade brezposelne učiteljice so v Učiteljskem tovarišu takšne ukrepe, ki bi naj bili njim v prid, zavračale: 

»Med tem, ko se zapostavlja učiteljice-žene, se istočasno naslanja na dekleta učiteljice, ki čakajo na službe. Toda med tem, ko nas mlade navidezno ščitijo, nastopajo v resnici ne samo proti interesom učiteljic mater, temveč tudi proti našim interesom. Naš narod je žejen prosvete! Me pa kruha in socialne pravice!« 

Ob 8.00

Armenski premier Nikol Pašinjan je po mesecih protestov in opozicijskih pritiskov zaradi lanskoletne sklenitve mirovnega dogovora med Armenijo in Azerbajdžanom potrdil, da bo z aprilom odstopil. Pri tem natančnejšega datuma ni podal. Z odstopom namerava umiriti politično krizo in odpreti pot predčasnim parlamentarnim volitvam, ki jih je pred dvema tednoma napovedal za 20. junij. Glede na armensko zakonodajo so predčasne volitve mogoče po tem, ko aktualni premier odstopi in ko parlament dvakrat ne uspe izbrati novega kandidata. 

Politična kriza in zmeda vladata tudi na Slovaškem, kjer je zaradi nakupa ruskega cepiva proti covidu-19 Sputnik V  prišlo do konflikta v koaliciji. Na začetku prejšnjega tedna je premier Igor Matovič ponudil svoj odstop, v zameno je zahteval odstop treh ministrov drugih koalicijskih strank, sam pa je želel ostati v vladi. Tekom tedna so se zvrstili odstopi, Matovič pa zdaj namerava odstopiti v primeru, da zamenja vlogo s finančnim ministrom Eduardom Hegerjem, ki je že napovedal pogovore z novimi možnimi koalicijskimi partnerji.  

Slovenska vlada je najavila, da se po predlogu strokovne skupine ponovno zapira država od prvega do vključno enajstega aprila. Ostra zaostritev ukrepov je po besedah vladajočih nujna zaradi nezadostne stopnje precepljenosti in razširjenosti angleške različice novega koronavirusa. Z današnjim dnem že veljajo dodatne omejitve pri prehajanju meje - ni več možno zapustiti Slovenije za potovanje v državo, ki je na rdečem seznamu, za vstop v Slovenijo pa bo potreben PCR test. S prvim aprilom bo tako pouk potekal izključno na daljavo, gibanje bo omejeno na statistične regije, vsa zborovanja bodo ponovno prepovedana. Z izjemo velike noči: na ta praznik bomo z negativnim testom smeli prehajati meje regije, na zasebnih površinah pa se bo lahko zbralo največ šest ljudi iz največ dveh gospodinjstev. 

Včeraj zvečer je v oddaji Politično s Tanjo Gobec obrambni minister Matej Tonin, ki se še naprej neutrudno bori za državno orožarsko posodobitev, naznanil, da bo novi predsednik državnega zbora Jožef Horvat iz NSi, znan po svoji 17-dnevni udeležbi v vojni za Slovenijo. Horvat bo vskočil in nadomestil Igorja Zorčiča, po tem ko je ta v petek izstopil iz poslanke skupine SMC in iz koalicije ter se ob tem razglasil za pravega liberalca.