ob 8h

Poljski zagovorniki življenja so danes v parlament vložili osnutek dopolnila zakonu, ki bi še poostril poljsko zakonodajo o umetni prekinitvi nosečnosti, ki je ena najstrožjih v Evropi. Pobudniki si namreč želijo prepovedati tako imenovani evgenični splav, ki ga izvedejo, če ima zarodek prirojene napake.

V zadevi Patria obsojeni slikar Jure Cekuta naj bi po poročanju nekaterih medijev v Sarajevu dobil dovoljenje za začasno prebivanje. Slovenija zaenkrat ne zahteva izročitve, ker še vedno ni pravnomočno odločeno, ali je dovolj zdrav za prestajanje zaporne kazni. Bosanski odvetnik Cekute pa napoveduje, da bodo izkoristili vsa pravna sredstva, da bodo postopki trajali leta.

Glavni odbor Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije, krajše Sviz, je včeraj soglasno sprejel odločitev o stavki v vzgoji in izobraževanju, o tem bodo zdaj odločali še zaposleni na tem področju. Če jih bo večina za, se bo stavka začela 14. februarja prihodnje leto. V Svizu sicer zahtevajo zvišanje osnovnih plač učiteljev ter drugih izobraževalcev od vrtca do univerze, ustrezno vrednotenje razredniškega dela, 1200 evrov bruto regresa za vse zaposlene, ki imajo osnovno plačo nižjo ali enako minimalni plači, ter spoštovanje pravice do pogajanj v okviru kolektivne pogodbe za dejavnost vzgoje in izobraževanja.

ob 10h

Dobro jutro, spoštovano poslušalstvo, in dobrodošli v EU-britoffu, kjer vas vsak petek malo čez deseto obveščamo o pomembnih novostih iz razširjene domovine, primarno pa z njenega predstavniškega doma.

Če malce vulgarno interpretiramo nemškega misleca Karla Marxa, lahko rečemo, da je ekonomija temelj, na katerega politiko šele postavljamo. In prav za ekonomske temelje oziroma temeljne denarne tokove so včeraj poskrbeli evroposlanci.  

Sprejet je bil namreč proračun Evropske unije. Na odhodkovni bo ”težak” dobrih 160 milijard evrov. Napram lani se povečuje del, namenjen znanosti, in sicer za kar 8 odstotkov, program Erasmus+ pa bo dobil 12 odstotkov več sredstev kot lani. 750 milijonov evrov naj bi bilo namenjeno ustvarjanju novih delovnih mest, prek raznoraznih spodbud za podjetja, od tega 350 milijonov prav za zaposlitve mladih. Zmanjšala pa so se sredstva, ki jih je Evropa namenila Turčiji. Veča se tudi trošenje na področju varnostne politike.

Organi Evropske unije so se uspeli zediniti glede reforme pravil Evropske agencije za varnost v letalstvu, ki prinašajo prvo evropsko regulacijo na področju brezpilotnih letal. Lastniki brezpilotnih letal se bodo morali registrirati, če bodo njihovi leteči prijateljčki padli pod kategorijo “nevarno”. Za nevarne bodo označeni vsi droni, katerih energija bo večja od 80 džulov - glede na maksimalno višino in hitrost. Poleg tega nova regulacija zavezuje izdelovalce letal, da v svoje modele vgradijo črno škatlo, ki jo bo mogoče spremljati v realnem času, torej ko je letalo v težavah. Nova pravila Evropsko agencijo za varnost v letalstvu zavezujejo k standardom, ki jih bo vsakokrat sprejela agencija Združenih narodov za letalstvo, glede omejitve izpustov CO2.

Parlament je odobril zakonodajo, ki jasneje ureja pravila pri dokapitalizaciji bank. Določili so vrstni red delničarjev in upnikov, ki so odgovorni za dokapitalizacijo banke. Ureja tudi obseg sredstev, ki jih morajo tisti odgovorni za izgube nameniti za absorbcijo izgub in rekapitalizacijo, da bi se ta čim manj poznala na žepih teh mitičnih bitij - davkoplačevalcev.

Če nekateri pretirano zavestni Srbi za svoj slogan sprejemajo frazo “remove kebab”, pa bi evroparlamentarci utegnili ponotranjiti maksimo “remove phosphate from kebab”. Evropska komisija je namreč pretekli teden predlagala, da bi v mesu za kebab dovolila fosforjevo kislino, di- in trifosfate ter polifosfate. Parlamentu, kot rečeno, to ni po godu. Pristojni odbor je na odločitev že izglasoval veto, pričakuje pa se, da bodo fosfor iz kebaba zaradi zdravstvenih razlogov izganjali tudi na plenarki. 

Zdaj pa k nekoliko manj zavezujočim odločitvam. Evropski parlament je sprejel nezavezujočo resolucijo, v kateri je pozval k embargu oboroževanja Savdske Arabije. Poslance je še posebej pretresla lakota v Jemnu.

Zavezujoča, a težko dosegljiva pa je tarča 35 odstotkov obnovljive energije do leta 2030, ki nam jo je zastavil Evropski parlament.

V Abidžanu na Slonokoščeni obali se je včeraj z zavezo o nadaljnji krepitvi sodelovanja zaključil dvodnevni vrh Evropske in Afriške unije, ki se ga je udeležilo več kot 80 voditeljev. Na vrhu so se med drugim dogovorili za povečanje mobilnosti študentov, zaposlenih in akademikov na afriški celini ter programov izmenjav med Afriko in Evropo, kot je Erasmus+. Na področju mobilizacije naložb za “strukturno in trajnostno preobrazbo” Afrike je bil predstavljen načrt za zunanje naložbe, ki bo mobiliziral zasebne naložbe v višini do 44 milijard evrov za trajnostni razvoj in ustvarjanje delovnih mest. Odprli naj bi tudi več zakonitih poti za migrante.

Evropski parlament od francoske evroposlanke Dominique Bilde upravičeno zahteva vračilo 40.320 evrov, ki jih je dobila od institucije za zaposlitev asistenta, čigar dela ne more dokazati, je odločilo Sodišče EU. Ni pa povsem ugodilo zahtevi Evropskega parlamenta, da mora sredstva vrniti tudi evroposlanka Sophie Montel. Evropski parlament je od Montelove, ki prihaja iz francoske skrajno desne Nacionalne fronte, zaradi domnevnih fiktivnih zaposlitev asistentov zahteval vračilo več kot 77.000 evrov. Sodišče EU je sporočilo, da v primeru Montelove za nekaj mesecev manjkajo dokazi, da je asistent dejansko opravljal to delo, za nekaj mesecev pa so dokazi nejasni. Za ta čas bi moral Evropski parlament predložiti natančne in konkretne protidokaze, je ocenilo sodišče.



Ker Britoffu ne sledijo kulturne novice, vam jih nekaj serviramo kar zdaj. 5 britanskih mest, Dundee, Nottingham, Leeds, Milton Keynes in Belfast/Derry, je kandidiralo za laskavi naziv evropske prestolnice kulture v letu 2023. Evropska komisija pa je sklenila, da bo ta datum nastopil po odhodu Velike Britanije iz Evropske unije, zato se mesta za ta naziv ne morejo potegovati.