Deseta

Še drugič dobro jutro s strani ekipe aktualnopolitične redakcije Radia Študent. Poslušate Neuradni list, v katerem obravnavamo predloge zakonov, uredb, pravilnikov, sodno prakso in tako dalje. Danes o noveli zakona o zdravstveni dejavnosti.

Predlog novele zakona o zdravstveni dejavnosti je bil v javni obravnavi od oktobra 2015, v četrtek pa je koalicija dosegla kompromis glede novele. Novelo je tako potrdila vlada in bo v trenutni obliki po rednem postopku torej vstopila v obravnavo v Državnem zboru.

Novela zakona o zdravstveni dejavnosti ureja predvsem področje podeljevanja zdravstvenih koncesij. Novela zakona podeljevanje koncesij omejuje na 15 let, z možnostjo podaljšanja za največ 15 let. Najmanj eno leto pred podaljšanjem bo potrebno preveriti, če so kriteriji za podeljevanje koncesije še izpolnjeni in če potreba po podeljevanju koncesije še obstoji. Potreba po podeljevanju koncesije pomeni, da javni zdravstveni zavod ni zmožen opravljati dela v obsegu, ki mu je določen in je zato zaradi potrebe prisiljen v iskanje koncesionarjev. V primeru, da so kriteriji izpolnjeni in da potreba po podeljevanju koncesije še obstaja, bosta podaljšanje koncesije morala potrditi še Zdravniška zbornica in Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Koncesija se bo po noveli podeljevala na podlagi javnega interesa, kar bo v praksi pomenilo na podlagi javnih razpisov.

Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc se je še en dan pred potrditvijo novele s strani vlade borila za podporo stranke DeSUS. Omenjena koalicijska stranka je noveli zakona do zadnjega trenutka nasprotovala, saj naj bi koncesionarje novela spravljala v neenakopraven položaj z javnimi zdravstvenimi zavodi. V neenakopravnem položaju pa bodo kvečjemu še vedno javni zdravstveni zavodi. Ker so koncesionarji zasebniki, delajo po zakonu o gospodarskih družbah, kar pomeni, da niso zavezani k zaposlovanju za nedoločen čas in plačevanju stroškov za izobraževanje zdravnikov in pridobivanje licenc, svobodno lahko razpolagajo z dobički, materialov pa jim ni potrebno kupovati prek javnih naročil.

Novela zakona o zdravstveni dejavnosti poleg urejanja področja koncesij uvaja konkurenčno prepoved. Ta zdravstvenim delavcem, ki so zaposleni v enem javnem zdravstvenem zavodu, opravljajo pa tudi storitve za drug javni zavod, nalaga, da o takem delu pridobijo soglasje delodajalca. Za zdravstvene delavce, ki so zaposleni v javnem zavodu, opravljajo pa tudi storitve v zasebnih zavodih, bo delo v slednjih omejeno na osem ur na teden. Novela prepoveduje tudi zavajajoče oglaševanje na področju zdravstvenih storitev. To področje bo tako prvič zakonsko urejeno.

Osma

Na francoskih predsedniških volitvah je neodvisni kandidat Emmanuel Macron po rezultatih vzporednih volitev dosegel 23 odstotkov glasov, desna kandidatka Marine Le Pen pa 21. Neuradno se bosta tako Macron in Le Pen spopadla v drugem krogu francoskih predsedniških volitev. Macron je avgusta lani odstopil z mesta gospodarskega ministra v vladi Francoisa Hollanda, da bi se posvetil svoji predsedniški kampanji, za katero je vztrajno trdil, da ne bo niti leva niti desna. Republikanec Francois Fillon in levičarski kandidat Jean Luc Melenchon sta oba dosegla 19 odstotkov. Poraženi Fillon je že povedal, da bo v drugem krogu volitev podprl Macrona.

Tisoče Venezuelcev se je z mirnim pohodom v Caracasu odzvalo na smrti 20 protestnikov, ubitih v nedavnih protivladnih protestih. Strasti v Venezueli so bile med pohodom tako vsaj začasno pomirjene. Protesti so se pričeli pred tremi tedni, ko je provladno venezuelsko vrhovno sodišče začasno prevzelo izvršilno oblast od kongresa. Proteste je podprla venezuelska opozicija. Med zahtevami protestnikov je izstopala predvsem tista po odstopu venezuelskega predsednika Nicolasa Madura.

Avstralska vlada je odstopila od finančnih rezov, ki jih je centrom za brezplačno pravno pomoč zadala v proračunu za leto 2017. Predvideni rezi so bili 30 odstotni, zmanjšanje financiranje pa bi začelo veljati julija. Trenutna vlada Malcolma Turnbulla je od finančnih rezov odstopila predvsem pod pritiskom opozicije laburistične in zelene stranke. Avstralski centri za brezplačno pomoč se s finančnimi rezi spopadajo že od leta 2013, ko je desna vlada nekdanjega avstralskega premierja Tonyja Abbotta prvič zmanjšala njihovo financiranje.