Ob 10.05

Na današnji dan leta 1863 je bila v Leipzigu v Saksonskem kraljestvu ustanovljena Splošna nemška delavska zveza oziroma Allgemeiner Deutscher Arbeiter-Verein. Leta 1875 se je zveza preimenovala v Socialdemokratsko stranko Nemčije oziroma SPD. Pri ustanovitvi zveze so sodelovali nemški socialist Ferdinand Lassalle in 12 delavskih predstavnikov iz različnih nemških mest. Predsednik zveze je postal Lassalle, ki pa je to mesto zasedal le dobro leto dni, saj je nato v dvoboju umrl. Kot neuradni organ zveze je bil decembra 1864 vzpostavljen tudi časopis Der Sozial-Demokrat, ki je izhajal v Berlinu.

Sprva je bil član zveze tudi Wilhelm Liebknecht, ki pa je leta 1865 izstopil, ko je zveza začela sodelovati z Bismarckom, med drugim o volilni pravici žensk. Skupaj z Augustom Beblom je zato naslednje leto ustanovil levoliberalno Saško ljudsko stranko. Ta pa se je že čez tri leta združila z novoustanovljeno Socialdemokratsko delavsko stranko oziroma Sozialdemokratische Arbeiterpartei. Ta je bila podružnica Mednarodne delavske zveze, torej Prve internacionale.

Lassallovska Zveza se je v tem času soočala s pomanjkanjem širše podpore. V času Lassallove smrti je imela manj kot 5000 članov. Zato se je 1875 združila s Socialdemokratsko delavsko stranko. Na konferenci v Gothi sta tako skupaj prerasli v Socialistično delavsko stranko Nemčije in spisali gothski program, ki je zahteval univerzalno, enako in neposredno volilno pravico. V odgovor je Karl Marx spisal Kritiko gothskega programa, v pismu Brackeju pa dodal: “Sicer pa program ni nič vreden, tudi ne glede na to, da razglaša lassallovske verske resnice za svete.”

Ob 8.05

Švedska vlada je svojim državljanom razdelila okoli 4,8 milijona dvajsetstranskih letakov. Ti gospodinjstva poučujejo od tega, kaj storiti v primeru krize ali vojne, kako shranjevati zaloge hrane in pijače, kaj pomenijo svarilni signali in kje so bombna zatočišča, do tega, kako ravnati, če internet ne lovi, in kako prepoznati lažne novice. Ljudem svetujejo, naj začno kopičiti zaloge toplih oblek in spalnih vreč, steklenice pitne vode in nepokvarljivo hrano. Vse to naj bi pripomoglo k ‘totalni obrambi’.

V indijskem pristaniškem mestu Thootukudi je policija začela streljati na protestnike proti obdelovalnici bakra Vedanta Resources. Prebivalci in okoljevarstveni aktivisti proti obdelovalnici protestirajo že tri mesece, saj trdijo, da je prav ona glavni vir onesnaževanja lokalnega okolja in predstavlja grožnjo ribolovu. Gre za enega največjih takšnih obratov v Indiji.

Venezuelski ponovno novoizvoljeni predsednik Nicolas Maduro je vrhovnemu diplomatu Združenih držav Amerike Toddu Robinsonu in njegovemu namestniku določil 48-urni rok, da zapustita državo. Razlog je njuno domnevno napletanje zarote proti Madurovi vladi, kot je Maduro povedal po televiziji. Izgon prihaja le malo zatem, ko so Združene države Amerike napovedale nove ekonomske sankcije proti Venezueli.

Imperialističnemu bloku z ZDA na čelu, ki nedavne venezuelske volitve označuje za prirejene, se pridružuje tudi Evropska unija, ki trdi, da je šlo med volitvami za številne nepravilnosti. Volitve so sicer spremljali mednarodni opazovalci, ki nepravilnosti niso ugotovili. K spremljanju je bila povabljena tudi Evropska unija, ki pa je vabilo zavrnila.