Ledeni britOFF

Ledeni britOFF

Aktualno-politična novica
22. 1. 2020 - 10.05
 / BritOFF

Ob 10.05

 

Eden izmed ljubih prijemov zanikovalcev klimatskih sprememb je izgovor “pa saj se je podnebje vedno spreminjalo”. Psevdointelektualci bodo nato najpogosteje navrgli besede, kot so toplo srednjeveško obdobje, večno spreminjanje števila sončnih peg in – za zaključno navidezno šah-mat potezo – obstoj male ledene dobe 17., 18. in zgodnjega 19. stoletja. V današnjem zgodovinskem BritOFFu torej o mali ledeni dobi in njenih družbenih posledicah, o katerih zanikovalci segrevanja, kako priročno zanje, nikoli ne spregovorijo. 

Večstoletna obdobja povprečno toplejših ali hladnejših temperatur so pred industrijsko revolucijo nastajala iz različnih razlogov, npr. nihanja števila sončnih lis, vulkanskih izbruhov, ki kratkoročno ohladijo ozračje, sprememb kroženja oceanov in ekstremnih padcev števila prebivalcev, kot sta bila genocid nad avtohtonimi prebivalci Južne in Srednje Amerike ali pa bubonska kuga. 

Po mini toplem obdobju približno med letoma 800 in 1200 je tako sledila mini ledena doba od 1200 do približno 1880. Mini topla srednjeveška doba je na primer prvič in zadnjič omogočila kultivacijo vinogradništva v Angliji. Za primerjavo, v 17. stoletju so bile angleške reke večino zim zmrznjene. Staljen led je v 10. stoletju Vikingom omogočil zasedbo Grenlandije. Od 15. stoletja dalje pa so na Grenlandiji še stoletja živeli le Inuiti, saj so bili le oni pripravljeni na razmere male ledene dobe. 

Mala ledena doba je zadnje obdobje rasti ledenikov, ki so po srednjeveški otoplitvi ponovno začeli rasti in prekrili tudi že obstoječa švicarska srednjeveška mesta. Ledeniki se vztrajno manjšajo od 1880 naprej. Glavna posledica male ledene dobe pa je nestabilnost žetev, h kateri je padec povprečne temperature močno prispeval. Zgodovinar Thomas C. Smith je izračunal, da je padec poletne temperature za 2 °C, ki se je zgodil v 17. stoletju na Kitajskem, zmanjšal proizvodnjo riža za 30 do 50 odstotkov. Vsako polstopinjsko zmanjšanje povprečne poletne temperature pa je žitaricam močno skrajšalo dobo zorenja in s tem podvojilo tveganje za propadlo letino. 

Slabe letine povzročijo lakoto, ki preko oslabljenih imunskih sistemov povzroči razširitev bolezni in padec števila prebivalcev. Najslabše letine v 17. stoletju, najhujšem obdobju male ledene dobe, so letno pobrale po 10 odstotkov prebivalstva.  

Slaba letina poskrbi, da cene hrane zletijo v nebo, potrošnja vsega denarja le za kruh pa povzroči poslabšanje materialnega stanja obrtnikov in drugih nepridelovalcev hrane. Vse skupaj prispeva k višjim davkom, sploh na kruh, in s tem kmečkim in drugim uporom. 

In največje žrtve, poleg vseh lačnih? Kaj se zgodi, ko ljudje 17. stoletja iščejo razlago za slabo, ki se jim dogaja? Prizadete so katere koli marginalizirane skupine ljudi, ki jih je okolica določila za grešnega kozla tiste lakote, upora ali vojne. Čarovnice so krivili za slabo vreme, Jude za razne bolezni, revne kvartopirce pa za moralni propad. Več zgodovinskih študij je dokazalo prekrivanje preganjanja marginaliziranih ljudi, npr. število čarovniških procesov, s posebno suhim in mrzlim vremenom. Vsa ta škoda v 17. stoletju zaradi “le” do 2-stopinjske ohladitve globalne temperature. Hmmm, kaj je že cilj Pariške podnebne pogodbe? 

 

Ob 8.05

Ruski predsednik Vladimir Putin je predstavil napovedane ustavne spremembe in novo vlado. Vlado je Putin večinsko sestavil iz ministrov predhodnje vlade, zamenjali pa so se ministri za šport, izobraževanje in ekonomijo. Novo vlado bo uradno vodil  premier Mikhail Mišusti, nekdanji direktor Zvezne davčne uprave. 

Putin je parlamentu predložil tudi svoje predloge sprememb amandmajev ustave, po tem ko je prejšnji teden pozval k spremembam ustave. Temu pozivu je sledil odstop premierja  Dimitrija Medvedjeva  in njegove vlade. Putinovi predlogi sprememb amendmajev med drugim predlagajo prenos pristojnosti potrditve premierja in ministrov s predsednika države na dumo, spodnji dom parlamenta. Pristojnost imenovanja uradnikov, pristojnih za varnost in obrambo, bi ostala v rokah predsednika. 

Predlog bi do sedaj ceremonialnemu državnemu svetu podelil nalogo postavitve glavnih političnih ciljev države. Okrepitev državnega sveta Putinovi kritiki dojemajo, kot da si Putin pripravlja mesto v organu moči po preteku predsedniškega mandata. Predlog namreč predvideva splošno omejitev števila predsedniških mandatov na dva, in ne na dva zaporedna. Putin je v svojem četrtem mandatu. 

Libanon je dobil novo vlado, ki jo podpira Hezbollah in njegovi zavezniki. Premier Hassan Diab bo vodil kabinet, večinsko sestoječ iz strokovnjakov svojih področij, ki pa jih podpira Hezbollah. To je prva vlada po oktobrskemu odstopu premiera Saada Haririja, ki je odstopil zaradi pritiska nenehnih protestov. Vlada se je ljudem predstavila kot neodvisna od političnih strank ter zagotovila, da noben trenutni član vlade ne bo kandidiral na naslednjih volitvah. Obljube nove vlade o neodvisnem sodstvu in boju proti goljufom pa niso prekinile protestov. Protestniki še naprej zahtevajo vlado neodvisnih tehnokratov in predčasne volitve. 

Madžarska vlada Victorja Orbana je prekinila izplačevanje odškodnin zapornikom, ki so državo uspešno iztožili zaradi neprimernih razmer v zaporih. Vladina razlaga je, da zaporniki tožijo državo, da bi tako obogateli ter da jim pri najemu odvetnikov med drugim pomaga George Soros in nevladne organizacije. Vlada je tudi zatrdila, da se razmere v zaporih izboljšujejo ter da se gradijo novi zapori. Evropsko sodišče za človekove pravice je že leta 2015 izdalo poročilo, kako bi morali biti zapori enkrat večji, da bi bile razmere v njih sprejemljive. 

facebook twitter rss

 

RŠ praznuje 51 let! Če bi radi spodbujali kakovostne radijske vsebine tudi v postabrahamski dobi, potem kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness