Lososovski britOFF

Lososovski britOFF

Aktualno-politična novica
ribe
11. 11. 2019 - 10.05
 / BritOFF

10.05

V Abecedariju spregledanih tokrat o Ferskih otokih, konstitutivni avtonomni pokrajini Kraljevine Danske. Otočje, ki leži približno 700 kilometrov severno od Škotske, je pod dansko krono že od srednjeveških časov. Po koncu druge svetovne vojne so na Ferskih otokih organizirali posvetovalni referendum, na katerem je več kot polovica volivcev glasovala za odcepitev od Danske. 18. septembra 1946 je otočje razglasilo neodvisnost, a le teden dni po tem je kralj Kristjan Deseti razpustil ferski parlament in zahteval volitve. Na teh pa so zmagale stranke, ki so se zavzemale za unijo z Dansko, in pokopale upanje nesojenih osamosvojiteljev. Namesto tega je danski parlament leta 1948 Ferskim otokom podelil visoko stopnjo avtonomije, vendar v domeni Danske poleg obrambe in zunanjih zadev ostajata tudi sodstvo in regulacija valute, danske krone.

Čeprav so prebivalci Ferskih otokov, dobrih 50.000 jih je, državljani Danske, pa niso tudi državljani Evropske unije, saj otočje ni del Unije. Tako so se Ferski otoki uspeli izogniti posledicam sankcij, ki so jih ZDA skupaj z Evropsko unijo uvedle zoper Rusijo, in povračilnim ruskim ukrepom. Za razliko od držav v Evropski uniji, predvsem vzhodnoevropskih, ki jih je izguba ruskega trga za njihove kmetijske proizvode prizadela, so Ferski otoki zaradi sankcij na boljšem. Otočje je postalo največji izvoznik gojenih lososov v Rusijo in zamenjalo Norveško, ki sicer vzgoji največ lososov na svetu. Pred sankcijami so s Ferskih otokov v Rusijo izvozili le okrog 7 odstotkov vsega svojega izvoza lososov, sedaj pa v Rusijo izvozijo skoraj polovico vsega svojega izvoza, in sicer v vrednosti 355 milijonov evrov na leto. Rusija je postala največji trgovinski partner Ferskih otokov.

Industrijsko gojenje rib je na otokih v vzponu, o čemer priča na primer zgodba podjetja Bakkafrost, ki je v manj kot letu dni, od septembra 2014 do maja 2015, svojo vrednost zvišalo na 1.3 milijarde evrov in jo torej skoraj podvojilo. Bakkafrost, ki je največji ribogojec na otočju in največji delodajalec ter tudi glavni sponzor nacionalne nogometne reprezentance, se konstantno širi. Z rastjo podjetja pa povezujejo celo rast prebivalstva otočja. Nedavno je Bakkafrost na primer kupil največjega škotskega gojitelja rib The Scottish Salmon Company za več kot pol milijarde evrov.

8.05

Bolivijski predsednik Evo Morales je, potem ko je izgubil podporo državnih sil, naznanil svoj odstop. General Williams Kaliman je Moralesa pozval k odstopu v imenu vojske, v imenu policije pa je to storil njen vodja Vladimir Calderon Mariscal. Morales, ki ima za sabo že tri predsedniške mandate, v tem času pa je s socialnimi programi prepolovil število revnih državljanov, je ponovno zmagal v prvem krogu volitev 20. oktobra. Že za četrto kandidaturo je Morales potreboval razsodbo ustavnega sodišča, ki je ukinilo omejitev števila predsedniških mandatov, čemur so takrat nasprotovali protestniki. Po zmagi na volitvah, ki jo je Organizacija ameriških držav označila kot sumljivo, saj naj bi volitve bile polne nepravilnosti, so protestniki ponovno napolnili ulice. Organizacija ameriških držav, ki ima sedež v Washingtonu, je pozvala k novim volitvam, ki jih je Morales pred svojim odstopom tudi napovedal. Omenimo, da je geslo organizacije, ki je bila zadolžena za neodvisno preiskavo volitev, “demokracija za mir, varnost in razvoj”. In dobro vemo, kaj je za Združene države Amerike demokracija, še bolje pa, kaj to ni. 

V Španiji so volitve letos potekale že drugič, a za premierja Pedra Sancheza ne pomenijo nič dobrega, saj so njegovi socialisti v spodnjem domu parlamenta osvojili 120 sedežev, kar so trije manj kakor na prejšnjih volitvah. Po teh Sanchez ni uspel sestaviti vlade, sedaj pa so socialisti izgubili še večino v zgornjem domu parlamenta. Ljudska stranka, tradicionalna konservativna sila, si je po korupcijskem škandalu, ki jo je lansko poletje stal vladanja, nekoliko opomogla. V primerjavi z volitvami, ki so potekale aprila, je Ljudska stranka prejela 22 glasov več in bo sedaj imela 88 poslancev. Največ je pridobila nova desna stranka Vox, ki je na aprilskih volitvah s 24 poslanci sploh prvič prišla v centralni španski parlament. Sedaj bo Vox, ki obljublja ponovno rekonkvisto in zatrtje osamosvojitvenih teženj, predvsem katalonskih, imela 52 sedežev in je tako čez noč postala tretja največja parlamentarna stranka v Španiji

Zaposleni v Pošti Slovenije so danes začeli prvo stavko v zgodovini podjetja. Sindikat poštnih delavcev, eden od dveh reprezentativnih sindikatov, je stavko organiziral, ker uprava ne izpolnjuje dogovora, podpisanega februarja. Dogovor, ki ga je uprava s sindikatoma podpisala, tik preden bi se zgodila stavka, med drugim vključuje dvig plač, tako da bi minimalna plača znašala najmanj 70 odstotkov slovenske povprečne plače. Uprava je namesto zvišanja plač delavcem ponudila enkratne nagrade za poslovno uspešnost, kar je sindikat zavrnil, o morebitnem dvigu plač pa bi se uprava pogajala šele prihodnje leto. Sindikat delavcev prometa in zvez Slovenije stavke ni napovedal, po besedah generalne sekretarke tega sindikata Saške Kiare Kumer pošta uresničuje dogovorjene zaveze. Stavka bi se lahko nadaljevala tudi jutri. Poleg pošiljanja reklam in več kot deset kilogramov težkih paketov bodo motene plačilne storitve in še nekatere druge storitve, kot je prodaja blaga. Del svojega dela, ki je v javnem interesu, bodo poštarji torej opravljali tudi v času stavke.

facebook twitter rss

 

Vam je bilo všeč, kar ste prebrali? Če bi radi spodbudili in podprli še več takih vsebin, potem kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.