Ob 10-ih:

Evropska vesoljska agencija, krajše EVA, je z ameriško ustreznico NASO podpisala dogovor o sodelovanju pri gradnji vesoljske postaje Gateway v lunini orbiti. S tem se je EVA zavezala k izdelavi komunikacijskih in napajalnih komponent za omenjeno postajo, v zameno pa dogovor predvideva vsaj tri vožnje evropskih astronavtov na lunino površje. Pri tovrstnih podvigih so se sicer evropske države primorane zanašati bodisi na ZDA bodisi na Rusijo, saj EVA nima lastnih zmožnosti prevoza ljudi v vesolje. Za prevoz tovora se v glavnem uporablja raketo Ariane, pri čemer je trenutno v uporabi peta generacija, šesta pa je v razvoju in naj bi bila dokončana prihodnje leto. Prvi polet je planiran v letu 2022. Članstvo v agenciji si deli 22 držav, med katerimi je od leta 2016 tudi Slovenija, čeprav nima statusa polne članice. 

Postaja Gateway je del Nasinega programa Artemis, v sklopu katerega si Američani prizadevajo vnovič poslati človeka na Luno. Zato tudi ne preseneča, da je program poimenovan po grški boginji, sestri boga Apolona, ki je označeval slavno misijo Neila Armstronga in njegovih kolegov v šestdesetih letih. Poleg evropske bodo pri projektu sodelovale tudi številne druge vesoljske agencije, ki že sodelujejo pri projektu Mednarodne vesoljske postaje, in seveda privatni pogodbeniki, med katerimi je bržkone najbolj odmeven SpaceX Elona Muska. Omenjene tri stranke bodo zadolžene za izgradnjo modulov postaje, pri čemer bosta glavnino prispevali NASA in EVA, SpaceX pa bo opravljal nalogo dostave zalog z Zemlje na Gateway.

Začetek novega mednarodnega vesoljskega projekta tako sovpada s koncem prvega. Govorimo seveda o Mednarodni vesoljski postaji, krajše MVP oz. ISS, ki se sooča z negotovo prihodnostjo. Trumpova administracija je tako pred dvema letoma skušala doseči umik NASE iz programa, nadomestile pa naj bi jo zasebne firme. Prav tako se pojavljajo ugibanja, ali ne bo kongres morebiti raje namenil sredstev programu Artemis. Povedno je tudi dejstvo, da se največja vesoljska agencija po ukinitvi programa Space Shuttle leta 2011 za prevoz svojih astronavtov na MVP zanaša na ruska plovila Soyuz. Vse nadaljnje odprave pa naj bi izvedla SpaceX in Boeing.

Gateway bo predvidoma služil kot odskočna točka za dostop do Lune za človeške in robotske odprave, prav tako pa naj bi bil prvi korak na poti do odprave na Mars. Postaja v Lunini orbiti bi tako znatno podaljšala trajanje posameznih odprav, poleg tega pa bi pripomogla k boljšemu razumevanju življenjskih pogojev za astronavte daleč v vesolju. Baza v bližini površja bi tudi omogočala večkratno uporabo pristajalnih modulov in tako znižala tveganje robotskih odprav. Noben velikopotezni projekt se seveda ne more izogniti kritičnemu očesu zainteresirane javnosti. Nekateri tako menijo, da bi bilo bolje vzpostaviti bazo kar na samem površju, češ da postaja, ki v eliptični orbiti kroži okoli satelita, kvečjemu izpostavlja astronavte višjim stopnjam Sončevega in kozmičnega sevanja. Zamik v komunikaciji z roboti pa bi se skrajšal za kako sekundo, kar ni toliko bistveno v primerjavi s pošiljanjem signala z Zemlje, ki traja približno dve sekundi.

Naj bo Luna ali Mars, raje to kot Covid - Sars.

Ob 8-ih:

Države Evropske unije so se dogovorile o uvedbi sankcij proti beloruskemu predsedniku Aleksandru Lukašenku in njegovim ožjim sodelavcem. Očitajo jim odgovornost za »nasilno represijo državnih organov pred in po letošnjih predsedniških volitvah«, sankcije pa bodo stopile v veljavo v petek. Ni sicer znano, kaj točno te sankcije zajemajo, a verjetno bodo podobne tistim, sprejetim v oktobru proti nekaterim drugim osebam iz Belorusije, za katere velja prepoved gibanja v državah EU, prav tako pa imajo zamrznjeno premoženje v evropskih državah. Jabolko spora seveda tiči v spornih volitvah, na katerih je zmagal Lukašenko in s tem utrdil svojo več kot 25-letno vladavino. Protesti, ki so vzniknili po volitvah, še trajajo, najbolj vidna predstavnica opozicije, kandidatka na zadnjih predsedniških volitvah Svetlana Tihanovska, pa je pred pregonom zbežala v Litvo, kjer se je srečala tudi s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom in nemško kanclerko Angelo Merkel.

Štetje glasov v ZDA še ni zaključeno, a trenutno bolje kaže demokratskemu kandidatu Joeju Bidnu, ki mu je po projekcijah uspelo osvojiti zvezni državi Wisconsin in Michigan. Skupno ima Biden po projekcijah tako 264 elektorskih glasov od 270 potrebnih za zmago. Sicer pa je trenutni predsednik Donald Trump napovedal vložitev zahteve po vnovičnem štetju, saj naj bi bila razlika med števili glasov obeh kandidatov dovolj majhna, da vnovično štetje pride v poštev. Prav tako so Trumpovi odvetniki vložili tožbe v zveznih državah Michigan in Pensilvanija, ker predstavniki njegove kampanje naj ne bi imeli vpogleda v štetje glasov. Bolj gotova pa je projekcija o volilni udeležbi, ki naj bi bila približno 67-odstotna in s tem najvišja v več kot stoletju. Medtem ko se svet sprašuje, kdo bo vendarle zmagal, pa so strici iz ozadja o rezultatu že obvestili noriškega kneza in premierja kraljevine Karantenije Janeza Janšo, ki je na Twitterju Trumpu čestital za zmago.

Odbor Državnega zbora za kulturo je zavrnil predlog Levice, naj Ministrstvo za kulturo odstopi od namere prekinitve najemnih pogodb uporabnikom stavbe na Metelkovi ulici 6. Prav tako so v Levici pozvali vlado in ministrstvo, naj v primeru izselitve uporabnikom zagotovijo nadomestne prostore. Sporen je tudi izselitveni rok, ki bi moral trajati eno leto, a je Ministrstvo za kulturo uporabnikom Metelkove 6 velelo izselitev do januarja. Kot razlog za izselitev je ministrstvo navedlo, da je stavba potrebna prenove, minister za kulturo Vasko Simoniti pa je še potrdil, da v omenjeni stavbi načrtujejo prostore za prirodoslovni muzej.