Ob 10.05

V Bistrici ob Sotli se je v nedeljo odvilo glasovanje o umestitvi občine v določeno pokrajino. Ponavljam, glasovali so v Bistrici ob Sotli. Ne v Slovenski Bistrici, kot je v Bistrici ob Sotli pred nekaj leti z odra rohnel didžej ob heretičnem dnevu čarovnic, pač pa v Bistrici ob Sotli! Po domače, v Šempetru.

Občani majhne občine s 1300 dušami so se torej odločali o umestitvi v eno izmed dveh bodočih pokrajin skladno z osnutkom nove pokrajinske zakonodaje. Ta je nastala v strokovni skupini pod vodstvom profesorja Boštjana Brezovnika, Državni svet Republike Slovenije, ki mu predseduje Alojz Kovšca, pa je občinam naložil, naj se do predloga nove zakonodaje opredelijo. Šempetrani so se tako odločali med Savinjsko pokrajino in Zasavsko-Posavsko pokrajino.

Z veliko večino so se volilni upravičenci odločili za pristop k Savinjski pokrajini. Glasovalo je 385 občanov, kar predstavlja 30 odstotkov upravičencev. Za vstop v Savinjsko pokrajino s sedežem v Celju je glasovalo 289 ljudi, 96 pa se jih je izreklo za vključitev občine v Zasavsko-Posavsko pokrajino.

Zgodbe glede umeščenosti občine Bistrica ob Sotli bodisi v eno bodisi v drugo regijo imajo dolgo brado. Bivši župan Jožef Pregrad je pred več kot desetimi leti občinske svetnike prepričal, da naj občina iz Razvojne agencije Savinjske regije prestopi v Regionalno razvojno agencijo Posavje. So pa občani tedaj nasprotovali priključitvi v morebitno Posavsko pokrajino in z glasovanjem na javni tribuni leta 2008 so županu in svetnikom to uspeli preprečiti.

Kljub vsemu je leta 2014 občina pod vodstvom sedanjega župana Franja Debelaka prestopila tudi v posavsko statistično regijo, kjer je še danes. Na eni strani je občina v razvojnem smislu posavska, v upravnem smislu pa savinjska - spada namreč pod upravno enoto Šmarje pri Jelšah. Taka razdeljenost je večkrat v breme; to se je nenazadnje pokazalo tudi v času novega koronavirusa. Bistriška občina je namreč kljub nizkemu številu okužb sodila v rdečo cono posavske statistične regije, medtem ko je bila sosednja občina Podčetrtek v savinjski statistični regiji že oranžna.

Občani Bistrice ob Sotli so se torej odločili za Savinjsko pokrajino, na potezi so sedaj občinski svetniki. Seja občinskega sveta bo v petek, svetniki pa bodo predvidoma potrdili odločitev občanov - nedeljsko glasovanje namreč ni formalno zavezujoče. Časa do vzpostavitve pokrajine je sicer še dovolj: časovnica namreč predvideva postopno uvajanje pokrajin do leta 2023, popolnoma pa naj bi zaživele v letu 2030.

Vprašanje, ne ravno najpomembnejše, pa je, če bo Savinjska pokrajina sploh zaživela pod tem imenom. Celjski mestni svetniki so se namreč na seji mestnega sveta pred dvema tednoma seznanili z osnutkom pokrajinske zakonodaje in večinsko zavrnili omenjeno poimenovanje pokrajine. Zavzemajo se za po njihovo primernejše poimenovanje Celjska pokrajina, temu pa pritrjuje tudi celjski župan Bojan Šrot. Na seji je Šrot med drugim dejal, da se bodo prebivalci Slovenskih Konjic težko poistovetili s Savinjsko pokrajino, če pa čez njihov kraj teče Dravinja. In prav ima.

Ob 8.05

Projekt konstruktivne nezaupnice vladi Janeza Janše, pod katero so se podpisale opozicijske stranke brez SNS, združene v koalicijo KUL, je klavrno propadel. Na tajnem glasovanju, ki je sledilo celodnevni razpravi v državnem zboru, konstruktivna nezaupnica ni prejela potrebne večine. Od 90-ih poslancev jih je glasovnice prevzelo 53. Za odstavitev aktualne vlade in za podelitev mandatarstva Karlu Erjavcu je glasovalo 40 poslancev, proti jih je bilo 7, 6 glasovnic pa je bilo neveljavno izpolnjenih. Erjavec ostaja na položaju predsednika DeSUS, njegov naslednji cilj pa bo konsolidacija stranke. Na drugi strani koalicijo čaka pretresanje preteklega leta delovanja in pogovori o prioritetah v nadaljevanju. Možna je tudi rekonstrukcija vlade.

Evropska komisija je obsodila odvzem frekvence liberalnemu madžarskemu radiu Klubradio, ki se je po napovedih zgodil v noči na ponedeljek. Obenem so v komisiji potrdili, da proučujejo možnosti pravnega ukrepanja zoper odločitev državnega regulatorja, nad katerim kajpak bdi desničarski predsednik vlade Viktor Orban. Odvzem frekvence namreč temelji na trhlih pravnih temeljih: državni regulator trdi, da je radio kršil medijsko zakonodajo, iz Klubradia pa so sporočili, da je šlo, če že, le za majhne kršitve. Klubradio tako od včeraj deluje zgolj na internetnih frekvencah. Verjetno je nesmiselno dodati, da so z oddajami večkrat kritični do aktualne vlade pod vodstvom Fidesza.

Vladajoča vojaška hunta v Mjanmaru je še drugo noč zapored prebivalcem onemogočila dostop do interneta. To se je zgodilo že četrtič od prvega februarja dalje. Oblast s tem poskuša onemogočiti nadaljevanje protestov, uperjenih zoper nedavno izvedli vojaški puč. Odstavljena demokratično izvoljena predsednica Aung San Su Či je še vedno v priporu, vojska pa je po večini prevzela policijske funkcije. Z namestnikom vodje vojaške hunte je sicer včeraj govorila posebna odposlanka Združenih narodov Christine Schraner Burgener. Visokega vojaškega predstavnika je med drugim opozorila na pravico posameznika do protesta.