Moj cekin je lahko balon

Aktualno-politična novica
20. 5. 2021 - 10.05
 / BritOFF

Z začetkom pomladi se iz zimskega spanja prebujajo medvedje, tako v gozdu kot na kriptoborzi. Po tvitu zaskrbljenega multizilijonarja Elona Muska, češ da naj bi bilo rudarjenje bitcoinov bojda precej neprijazno do okolja, zaradi česar Teslinih avtomobilov ne bo več mogoče kupovati v OG kriptovaluti, je namreč vrednost cekina do zdaj upadla že za približno dve petini glede na njegovo najvišjo vrednost. Vnovič smo tako priča puščanju kriptobalona, v tokratnem tehnološkem britOFFu pa se posvetimo še drugim nedavnim dogodkom v kriptosvetu.

Kitajska vlada je finančnim ustanovam prepovedala nudenje nekaterih storitev, povezanih s kriptovalutami. Prepovedano je vodenje računov ali opravljanje transakcij, prav tako institucijam ni dovoljeno menjati kriptovalute v juane ali tuje valute. Do tu nič novega, saj so omenjene prepovedi v veljavi že več let, dodatno pa sedaj ustanove ne smejo ponujati trgovalnih in klirinških storitev ter jemati kriptovalut kot garancij za posojila potrošnikov in podjetij.

Po drugi strani pa se večina rudarskih operacij odvija prav na Kitajskem. Po študiji, nedavno objavljeni v reviji Nature Communications, naj bi kitajski rudarji porabili približno tri četrtine vse energije v omrežju bitcoina, projekcije v študiji pa kažejo, da naj bi leta 2024 emisije zaradi rudarjenja na Kitajskem presegle emisije držav, kot sta Češka ali Katar. Prav zaradi emisij je rudarjenje kriptovalut od marca prepovedano v provinci Notranja Mongolija, kjer se je sicer nahajalo približno 8 odstotkov procesorske moči celotnega omrežja, kar je približno toliko moči, kot je za te namene premorejo ZDA.

kokain-coin
Finančni eksperti pri JP Morgan svarijo pred enačenjem bitcoinov in gotovine
 / 18. 9. 2017
ZDA so pod drobnogled vzele delovanje največje kriptoborze oziroma posredniške hiše Binance. Podjetje je leta 2017 na Kitajskem ustanovil poslovnež Čangpeng Džao, a je bila firma kaj kmalu primorana svoje strežnike preseliti na Japonsko, sedež pa na Kajmanske otoke, prav zaradi prej omenjenih omejitev trgovanja s kriptovalutami, ki jih je isto leto uvedla Kitajska. Letos pa se je firma znašla pod lupo ameriškega pravosodnega ministrstva in davčne inšpekcije zaradi sumov pranja denarja in davčnih goljufij. Kriptovalute so pač eno izmed najbolj priljubljenih menjalnih sredstev raznoraznih kriminalcev, od spletnih izsiljevalcev do trgovcev z drogami, ki nakazila sprejemajo na svoje račune pri ponudnikih, kot je Binance.

Zaključimo z anekdoto o do nedavnega zapuščeni termoelektrarni v Greenidgeu v zvezni državi New York. Po bankrotu podjetja AES, ki je elektrarno upravljalo, je to leta 2014 odkupilo podjetje Atlas Holding in jo predelalo, tako da jo sedaj poganja zemeljski plin, energijo pa proizvaja z enim samim namenom – rudarjenjem, seveda. Moč elektrarne je 85 MW ali približno tretjina moči Termoelektrarne Trbovlje.

Ob 08.05:

Italijansko sodišče je na predlog tožilstva ustavilo postopek zoper kapitanko ladje Sea Watch 3 Carolo Rackete. Kapitanko so aretirale italijanske oblasti, potem ko je junija 2019 z ladjo vplula v pristanišče na Lampedusi, s čimer je prekršila navodila obalne straže. Takratni notranji minister Matteo Salvini je vplutje namreč prepovedal, zaradi česar je ladja z 41 rešenimi migranti na krovu 17 dni stala na morju. Tožilstvo je presodilo, da je bilo vplutje nujno za zagotovitev varnosti posadke in migrantov. Na drugi strani Salvinija čakata dve tožbi. Rackete je proces zoper Salvinija sprožila zaradi razžalitve, saj jo je oklical za piratko in razbojnico, v drugi sodni obravnavi pa Salvinija obtožnica bremeni ugrabitve in zlorabe položaja. Gre za podobno situacijo, le da je tokrat vpletena ladja Spanish Open Arms, ki je na morju obtičala 19 dni, na njenem krovu pa je bilo 83 migrantov. V primeru obtožbe Salvinija tako čaka do 15 let zapora.

Brazilsko vrhovno sodišče je odredilo preiskavo zoper okoljskega ministra Ricarda Sallesa zaradi sumov tihotapljenja lesa iz amazonskega pragozda. Prav tako je sodišče suspendiralo deset drugih brazilskih uradnikov, med njimi vodjo agencije za varstvo okolja, znano pod kratico IBAMA, Eduarda Bima. O iregularnostih pri izvozu lesa so brazilsko policijo obvestile ameriške oblasti, ki so v prejšnjih letih zasegle več pošiljk lesa zaradi neustrezne dokumentacije. Agentje Ibame so pošiljke sprva označili za nezakonite, a je Bim kasneje spremenil uredbe o izvozu, tako da so sporne pošiljke retroaktivno postale zakonite. Kot kaže, se brazilska vlada do pragozda ravna po načelu “česar ne zakurimo, pa posekamo”.

Predlog sprememb dodeljevanja dohodninskih donacij nevladnim organizacijam
 / 21. 12. 2020
Vlada je za novega vršilca dolžnosti generalnega direktorja finančne uprave imenovala Ivana Simiča, dosedanjega vodjo sveta za debirokratizacijo oziroma sveta za davčne olajšave najpremožnejšim. Funkcijo bo Simič nastopil junija, prejšnjega vršilca dolžnosti Simona Starčka pa je vlada razrešila na predlog finančnega ministra Andreja Širclja, ker je Starček podal odstopno izjavo. Simič je sicer v času prve Janševe vlade vodil davčno upravo, zadnje čase pa je najbolj znan kot vodja prej omenjenega sveta, čigar glavni dosežek je bil osnutek tako imenovanega “mega zakona” o debirokratizaciji. Slednji je bil neprimeren celo po mnenju vladne službe za zakonodajo, saj naj bi posegal v človekove pravice in ustavo, predstavljal naj bi tudi dodatne finančne obremenitve za državo. Ne glede na argumente je vlada predlog zakona potrdila 18. marca, trenutno pa čaka na obravnavo v državnem zboru.

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentarji

za izviren naslov

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness