Odstotek na odstotek … pogača?
Vlada Republike Slovenije je v protikoronski sveženj zakonskih ukrepov, imenovan PKP 7, vključila spremembe financiranja nevladnih organizacij s pomočjo dohodninskih donacij. Trenutno lahko davkoplačevalci 0,5 odstotka dohodnine po lastni presoji namenimo poljubni nevladni organizaciji, prvi del vladnega predloga pa predvideva, da se odstotek dohodnine, ki ga lahko namenimo NVO, podvoji. Spremembe opiše ekonomist, doktor Matej Lahovnik, član vladne posvetovalne skupine.
Prvi del predloga je požel odobravanje nevladnih organizacij, veliko več prahu pa je dvignil drugi del sprememb, s katerimi vlada ukinja sklad za nevladne organizacije, ki ga opiše direktor Centra nevladnih organizacij Slovenije CNVOS Goran Forbici.
S skladom, ki je začel delovati šele pred kratkim, upravlja ministrstvo za javno upravo, sredstva pa podeljujejo na podlagi javnih razpisov.
Po Lahovnikovih besedah je bila razlog za spremembe želja, da bi večji del odločitve o tem, kam gre denar iz dohodninskih donacij, sprejeli državljani sami.
S tem se strinja Ivan Simič, predsednik Strateškega sveta za debirokratizacijo in eden od predlagateljev sprememb. Po njegovem mnenju bi se denar moral deliti bodisi proračunsko bodisi bi ga morali razporejati neposredno državljani.
S to oceno pa se ne strinjajo v CNVOS, saj Forbici poudarja, da gre za povsem različne strukture financiranja nevladnega delovanja.
Lahovnik se ne strinja, da gre za poseganje v razvojna sredstva nevladnih organizaciji, saj jih velika večina pride iz drugih virov.
Po njegovem mnenju sprememba odpravlja le anomalije, ki so jih nekateri izkoriščali.
A Forbici poudarja, da ima sklad pomembno razvojno-strukturno nalogo, ki jo bo treba nadomestiti.
Po njegovem mnenju je ključna prav zagotovitev sredstev, ki niso odvisna od hitrih političnih odločitev.
Hkrati se ne strinja z oceno predlagateljev sprememb, da so odločitve o financiranju organizacij preko omenjenega sklada politično motivirane.
Kljub temu da bomo lahko nevladnim organizacijam neposredno namenili več sredstev iz naslova dohodninskih donacij, pa torej ni jasno, kako bomo nadomestili izpad financiranja nekaterih prepotrebnih razvojnih projektov v nevladnem sektorju. Ti so še posebno pomembni, ker naslavljajo težave tistih najranljivejših delov družbe, ki težko najdejo uho dovolj velikega števila davkoplačevalcev, da bi izpad lahko nadomestili z novimi dohodninskimi donacijami posameznikov.
Dodaj komentar
Komentiraj