NACIONALNA IZOLACIJA BREZ POLITIČNE DISTANCE

NACIONALNA IZOLACIJA BREZ POLITIČNE DISTANCE

Aktualno-politična novica
20. 4. 2020 - 10.00
 / BritOFF

Deseta

Obrambni minister Matej Tonin, notranji minister Aleš Hojs in predsednik republike Borut Pahor so ob nelagodni medsebojni socialni oziroma politični bližini obiskali slovensko južno mejo ob reki Kolpi. S ponovnim pozivanjem k uvedbi 37.a člena Zakona o obrambi, ki daje vojski policijska pooblastila, prilivajo olje na ogenj nekaterih zahtev občin, kot je Šentjernej, katere župan Jože Simončič je pred obravnavo o uvedbi zakona prav tako pozival k tej obliki domnevne varnosti. Spomnimo, člen lahko brez dolge parlamentarne procedure aktivira dvotretjinska večina državnega zbora, česar pa vladi ni uspelo zagotoviti, omenjeni člen je doslej veljal le v letu 2015, v času vlade Mira Cerarja.

Izjave o nujnosti podeljevanja policijskih pooblastil vojski, še posebej ob poskusih širjenja obsegov policijskih pooblastil zaradi izrednih razmer, pa tokrat deluje še nekoliko bolj bizarno. Poleg Pahorjevih predvidevanj, da bo po epidemioloških razmerah in kriznih ukrepih število poskusov prečkanja državne meje poskočilo, sta Tonin in Hojs poudarjala, da število prečkanj že sedaj narašča glede na lansko leto. Pa vendarle podatki policije kažejo nasprotno: če je število prečkanj v januarju in februarju glede na lansko leto bilo večje, je že v marcu, prav tako pa v aprilu, bilo manjše kot v istem obdobju lani. Že marca je število padlo za 40 odstotkov, aprila letos pa je bilo registriranih 75 odstotkov prečkanj manj. Migracije so zaradi izbruha epidemije in ukrepov omejevanja gibanja pač močno upadle.

Medtem pa se vračanje migrantov nadaljuje v podobnem trendu kot lani. V letu 2019 je slovenska policija od 16 tisoč regstriranih nezakonith prečkanj meja 11 tisoč migrantov vrnila hrvaškim varnostnim organom po mednarodnemu sporazumu iz leta 2006. Od začetka leta do vključno marca pa je od skupno 1830 hrvaški policiji predala 1250 migrantov. Navkljub epidemiji nezakonito vračanje migrantov in  evropski mejni režim ohranjata svojo domnevno zdravo imunsko trdnost, vlada in MNZ pa v imenu zajezitve in kriznih ukrepov omejuje tudi postopek pridobivanja prošenj za azil. Ministrstvo za notranje zadeve je sporočilo, da do prvega julija ne bodo vročali odločb, s čimer se ni strinjalo upravno sodišče, ki trdi, da zadeve mednarodne zaščite jemlje kot nujne tudi v času ukrepov zaradi epidemije. Hkrati pa MNZ projekte z nevladnimi organizacijami v azilnem domu ukinja, nadaljnja sklenitev projektov pa ostaja vprašljiva.

Medtem ko se proste roke kljub krizi pušča tako že preveč običajnemu fizičnemu nasilju hrvaške policije nad migranti kot tudi nasilju srbske in grške policije, je v taboriščih v Grčiji, Srbiji in Bosni in Hercegovini uvedena karantena, pot čez Sredozemsko morje v Evropo pa postaja vse bolj nevarna. V imenu varovanja življenja svojih državljanov pred epidemijo sta Malta in Italija nevarnosti  izpostavila migrantska življenja in zaprla svoja pristanišča zaradi pojavljanja okuženosti s koronavirusom. Nemčija je po zaprtju pristanišč na Sredozemskem morju svoje nevladne organizacije, ki rešujejo migrante na Sredozemskem morju, pozvala, naj prenehajo s svojo aktivnostjo. Ob izjavah podpore papeža Frančiška in italijanske občine Palermo je pred dnevi reševalni ladji Alan kurdi, ki je rešila 146 migrantov, a ni mogla pristati, uspelo transportirati migrante na italijansko ladjo. Ti bodo na trajektu v karanteni preživeli 14 dni, kaj bo z njimi kasneje, pa ni znano.

Osma

V Vialu, enem izmed največjih begunskih taborišč na grškem otoku Hios, je izbruhnil požar. Natančna škoda še ni znana, a po ocenah tamkajšnje izpostave Visokega komisariata Združenih narodov bo zaradi požara več sto migrantov brez strehe nad glavo. Požar je vzplamtel po protestih v begunskem taborišču zaradi smrti iraške prosilke za azil, ki so jo našli mrtvo, po tem ko je bila izpuščena iz bolnišnice zaradi okužbe s koronavirusom. Tako kot ostala taborišča na grških otokih je tudi Vial prenatrpan. Čeprav ima kapacitete za okoli 1000 ljudi, je tam nastanjenih 5000, kar je skoraj toliko, kot so predvideli za nastanitve na vseh otokih. Čeprav so na otokih predvideli možnost nastanitve za okoli 6000 ljudi, jih je tam 35 000.

Vlada premiera Edija Ramaja bo danes začela s ponovnim odpiranjem kmetijskih, prehrambenih, ribiških in nekaterih drugih albanskih podjetij. Med epidemijo in kriznimi ukrepi je doslej službo izgubilo 50 tisoč ljudi. Ostali ukrepi, kot je socialna distanca, bodo še vedno v veljavi, vlada pa predvideva ostrejše kazni za kršitelje, med njimi tudi zaporno kazen. Nekaj tisoč sankcioniranim osebam bo vlada oprostila, saj naj bi si zaslužili drugo priložnost. Policijska ura bo še vedno v veljavi. 

Spomnimo, da je bilo gibanje zunaj svojega gospodinjstva omogočeno za 90 minut, za izhod pa si moral izpolniti obrazec na internetu. Albanska vlada pa je za nadzorovanje sledenja kriznim ukrepom uporabila drone, ki se jih je pred epidemijo uporabljalo za odkrivanje nasadov konoplje in prehitrih voznikov. Sedaj služijo preverjanju spoštovanja policijske ure in ostalih ukrepov. Glas brezpilotnega letalnika prek zvočnika opozarja ljudi na njihovo razdaljo v čakalni vrsti, prav tako pa identificira posameznike in jim odreja, da morajo počakati na policijsko patruljo.

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness