0700

Egipčansko sodišče je oprostilo 24 lojalistov bivšega predsednika Hosnija Mubaraka obtoženih organizacije napada na protestnike na trgu Tharir, ki se je odvil 2. februarja 2011, karakteriziranega z napadalci, ki so jahali konje in kamele. Med obtoženimi so bili bivši predsednik parlamenta, visoki predstavniki Mubarakove stranke, ministri in več poslovnežov. Sodnik Mustafa Abdullah je oprostitev utemeljil z nezanesljivostjo pričevanja žrtev, ki naj bi svoje izjave prikrojevale glede na osebne zamere in politično pripadnost. Obenem je poudaril, da bolj zaupa izjavi generala, ki je bil med tranzicijo pripadnik vojaškega sveta; general mu je namreč zatrdil, da v napadu ni umrl nihče.

Sodišča oproščajo tudi v Rusiji. Yekaterina Samutsevich, članica skupine Pussy Riot, je bila spuščena na prostost saj je moskovsko sodišče ugodilo njeni pritožbi. Yekaterina namreč ni sodelovala pri punkovskem protestu blizu altarja, saj je bila že pred spornim protestom ustavljena in odvedena stran od prizorišča. Ostali čanici Pussy Riota pa še vedno ostajata v priporu.

Odpovedana je združitev dveh največjih evropskih proizvajalcev vojaške opreme, britanskega BAE Systems in nemško-francoskega  Evropskega letalskega in obrambnega koncerna, okrajšano EADS. Za razlog so navedeni različni interesi Nemčije, Francije in Velike Britanije, ki so pomembni delničarji v koncernih, vendar niso uspleli najti konsenza glede lastniškega deleža in načinov odločanja.

0800

Turčija je z vojaškimi letali prisilno prizemljila sirsko letalo med letom iz Moskve v Damask in na njem preiskala tovor zaradi suma transporta vojaške opreme. Po izjavah turških oblasti so na letalu zasegli sporen tovor, vendar natančnejših podatkov niso izdali. Po osmih urah nenapovedanega pristanka je letalo nadaljevalo svojo pot v Damask. Incident je še dodatno zaostril odnose med Turčijo in Sirijo, ki so v zadnjem tednu že eskalirali zaradi domnevnega sirskega obstreljevanja turškega ozemlja.

Jordanski kralj Abdullah je po razpustitvi parlamenta prejšnji teden za novega predsednika vlade imenoval Abdullah Ensourja, kar bo glede na svoje reformne načrte storil zadnjič. V izogib morebitne nasilne arabske pomladi v Jordaniji je kralj Abdullah začel spreminjati ustavo s prenašanjem oblasti na izvoljene predstavnike. Sveže imenovani predsednik vlade Ensour mora namreč poskrbeti, da se bodo v naslednjih mesecih odvile obljubljene parlamentarne volitve, ki naj bi Jordaniji prinesle parlamentarno vladavino.

Ne glede na morebitno demokratizacijo družbe, pa so Združene Države Amerike na mejo med Sirijo in Jordanijo poslale vojaške sile, ki bodo v Jordaniji zgradile vojaški štab in povečale jordanske vojaške kapacitete za primer eskalacije konflikta v Siriji. Obrambni minister ZDA Leon Edward Panetta je na konferenci obrambnih ministrov Severnoatlantskega zavezništva v Bruslju še dodal, da ZDA ob pomoči Jordanije opazujejo sirska oporišča s kemičnim in biološkim orožjem. Kljub premikom vojske bližje Siriji, ameriška administracija še vedno zavrača možnosti direktnega posredovanja v konfliktu.

0900

Vladni kabinet v Nemčiji je v parlament poslal osnutek zakona, ki bo ob morebitnem sprejetju pravno uredil obrezovanje dečkov v Nemčiji. Problem se nadaljuje že od začetka maja, ko so sodniki v Kölnu obrezovanje pravno uvrstili med telesne poškodbe zaradi komplikacij, ki so se pojavile po odstranitvi prepucija nekega dečka. Odločitev je povzročila razburjenje med muslimani in judi zaradi kršenja takoimenovane verske svobode. V osnutku zakona bo obrezovanje dečkov dovoljeno, vendar le ob upoštevanju zdravniških standardov. Obenem se bodo morali starši predhodno seznaniti z možnimi komplikacijami posega.

Bonitetna hiša Standard & Poor’s je ponovno znižala kreditno oceno Španiji na stopnjo BBB minus, kar je le en korak stran od CCC - popolne ničvrednosti. Našteti razlogi so,  kot vedno, nejasna gospodarska prognoza, fiskalna stabilizacija in odsotnost skupne evropske strategije za izhod iz krize. Obenem se širijo govorice, da bo špansko kreditno oceno kmalu znižala tudi bonitetna hiša Moody’s.

Posamezne frakcije mehiškega kartela Zeta so po smrti svojega vodje Heriberta Lazcano, ki so ga v nedeljo ubile vojaške sile, izrazile podporo dosedanjemu drugemu v hierarhiji, Miguelu Trevinu. Ponavadi smrt vodje kartela povzroči boj za kontrolo nad področji med posameznimi frakcijami, vendar naj bi bila tokratna zamenjava naravna, saj bo mrtvega Lazcana nadomestil naravni in splošno priznani naslednik.

1000

Italijanski predsednik vlade Mario Monti je obelodanil načrte za ustanovitev funkcije protikorupcijskega komisarja, ki se bo ukvarjal s primeri korupcije med italijansko politično srenjo. Obenem je italijanski parlament sprejel svež protikorupcijsko zakon, ki bo zaostril preganjanje politične korupcije. S težnjama po večji transparentnosti politične elite, poskuša Monti dvigniti zaupanje italijanske javnosti, ki bo čez en mesec oddajala svoje glasove na parlamentarnih volitvah.

V ameriškem volilnem cirkusu se bo danes odvila debata med podpredsedniškima kandidatoma. Trenutni podpredsednik Joe Biden se bo pomeril z republikanskim kandidatom Paul Ryanom. Predvsem Biden ima zahtevno nalogo, saj mora popraviti slab vtis predsednika Baracka Obame na soočenju z Mittom Romneyem, zaradi česar je Obama izgubil prednost v tekmi za belo hišo.

Bivši pripadnik kanadske obveščevalne službe Jeffrey Delisle je na sodišču priznal krivdo za večletno prodajanje vojaških skrivnosti Kanade in zveze NATO Rusiji. V letu 2007 je svoje storitve ponudil na ruski ambasadi in naslednje štiri leta prejemal 3000 dolarjev na mesec za dostavljanje informacij. Sedaj ga čaka kazen, ki lahko obsega od 5 let do doživljenjskega pripora. Obenem bo prvi državljan obsojen na podlagi “zakona o varnosti informacij” sprejetega po 11. septembru 2001, ki je zaostril kanadsko zakonodajo glede vohunjenja in izdajanja zaupnih informacij.