Italija je dovolila izkrcanje 150 migrantov iz ladje italijanske obalne straže Diciotti, ki je pred petimi dnevi prispela v pristanišče Catania. Italijanska vlada - oziroma njen notranji minister in voditelj desne stranke Liga Matteo Salvini - namreč ni dovolila izkrcanja migrantov, dokler z drugimi evropskimi državami ni sprejet dogovor o prevzemu migrantov. Salvini je povedal, da bosta po 20 migrantov prevzeli Irska in Albanija, preostalo večino pa bo nastanila italijanska katoliška cerkev brez stroškov za državo. »Cerkev je odprla svojo denarnico,« je povedal Salvini na političnem zborovanju v mestu Pinzolo na severu Italije. Salvini je povedal tudi, da so sicilijanski tožilci proti njemu sprožili preiskavo zaradi zavrnitve izkrcanja. Preiskovali bodo zlorabo položaja, nelegalno prijetje in ugrabitev. Salvini je preiskavo, kot se je izrazil, »zaradi branjenja pravic Italijanov« označil za sramoto. Če je Salviniju njegova protimigrantska politika nakopala težave s tožilci in nezadovoljstvo evropskih kolegov, pa zaradi nje nikakor nima težav med volivci. Liga je namreč v raziskavah javnega mnenja nedavno ujela večjo koalicijsko partnerico Gibanje pet zvezd. Obe stranki sedaj podpira okoli 30 volivcev, kar za Ligo pomeni skoraj dvakrat višji rezultat, kot so ga dosegli na volitvah. Salvini je tudi najpopularnejši italijanski politik.

Zaostrujoča se varnostna situacija vse bolj pretresa afganistansko vlado. V petek je odstopil svetovalec za nacionalno varnost Hanif Atmar, včeraj pa so odstop ponudili še ministra za obrambo Tareq Šah Bahrami in notranje zadeve Wais Ahmad Barmak ter direktor obveščevalne službe Masoum Stanekzai. Odstop slednjih treh, ki so odstop ponudili zaradi slabšanja varnostne situacije v državi, je afganistanski predsednik Ašraf Gani zavrnil in jim naložil, naj najdejo način za ustavitev napadov oboroženih skupin. Pomembnejši je odstop svetovaleca za nacionalno varnost Atmarja, ki je veljal za enega najvplivnejših ljudi v afganistanski vladi in desno roko predsednika Ganija.  V pismu predsedniku je navedel, da odstopa zaradi nestrinjanja z vladno politiko. Neimenovani viri blizu Atmarju pa so afganistanskim medijem povedali, da namerava kandidirati na predsedniških volitvah prihodnje leto. Atmar velja za veterana afganistanske politike, saj je imel vidno vlogo še v s Sovjetsko zvezo povezanih vladah v osemdesetih letih, še danes pa velja za politika z dobrimi stiki z Moskvo.

Pretresena je tudi iranska vlada, in to ne zgolj zaradi potresa, ki je danes prizadel državo. Parlament je namreč odstavil finančnega ministra Masouda Karbasiana. Kritiki v parlamentu, ki so poskrbeli za odstranitev ministra, vlado obtožujejo, da je zapravila priložnost, ki se je leta 2015 pokazala s sprejetjem jedrskega sporazuma in umikom ameriških sankcij, ter da vlada gospodarstvo ni pripravila na ponovno uvedbo teh sankcij, potem ko je ameriški predsednik Donald Trump odstopil od sporazuma. Težave iranskega gospodarstva so se izrazile predvsem v padanju cene iranskega riala proti drugim svetovnim valutam in inflaciji.

Emmerson Mnangagwa je prisegel kot predsednik Zimbabveja. Mnangagwa je pred devetimi meseci v obračuni znotraj stranke Zanu-PF zamenjal dolgoletnega voditelja Roberta Mugabeja, sedaj pa je prisegel tudi kot predsednik s svojo zmago na volitvah. A ta ni bila brez zapletov. Šele v petek je namreč ustavno sodišče potrdilo njegovo izvolitev in zavrnilo pritožbo protikandidata Nelsona Chamise, ki trdi, da je bil Mnangagwa izvoljen s pomočjo goljufij pri poteku volitev in štetju glasov. Mnangagwa je zmagal s 50,8 odstotki glasov, njegov glavni nasprotnik pa jih je dobil 44,3 odstotke. Chamisa je povedal, da odločitve ne sprejema.