DESETA

Združena levica je konec minulega tedna v parlamentarno proceduro vložila predlog novele zakona o romski skupnosti. S predlagano novelo, ki smo jo podrobneje predstavili v Neuradnem listu v sklopu ponedeljkovega BritOffa, želijo predlagatelji posodobiti staro zakonodajo, izboljšati položaj romske skupnosti in urediti njene bivanjske razmere.

Težave, s katerimi se srečuje še vedno veliko število na rob odrinjenih Romov, so posledica zgodovinskega nesprejemanja in marginalizacije romske skupnosti. Rom oziroma Cigan je v očeh večinskega prebivalstva ves čas predstavljal manjvrednega tujca, sovražne stereotipe o Romih pa so v precej neposredni in nestrpni maniri tudi nekdaj pomagali širiti mediji. Kot denimo konservativni Slovenec s pamfletom o Romih, objavljenim 26. oktobra 1894. Tradicija podobnega gnetenja nestrpnosti se z nekaterimi desnimi glasili, kot vidimo, uspešno nadaljuje.

“O Ciganih

Miklošič našteva več ločin ciganov, namreč: grške, rumunske, ogerske, moravske, češko-nemške, poljsko-litvanske, ruske, finske, škandinavske, južno-italijanske, laskiške, angleške, škotske in španjske. Le Francoska nima ciganov. Slovenskih ciganov Miklošič ne omenja, vendar jih je nekaj, ki imajo v Radovljici, Kropi in St. Jurju pri Kranju domovinsko pravico. Saj pri nas dekleta, ki se naveličajo služiti in bi se rade možile, kar k ciganom potegnejo. Ti cigani se ogibajo mest, kjer je dosti policije in orožnikov, klatijo se pa po deželi, kjer so prava nadloga ubogemu kmetu, oni so tako rekoč privilegirani berači. Če jim ne daš z lepo, vzamejo jim z hudo. Če vprašaš cigana, s čim se bavi, ti bo odgovoril: »Jaz sem godec!”, toda ta godba je taka, da se kmet kaj rad za ušesi praska, kadar jo sliši. Ker cigani niso nikjer naseljeni, se tudi lahko vojaški službi odtegnejo. Res skrajni čas je že, da se cigansko vprašanje reši ter da se cigani stalno kje naselijo in postanejo kmetovalci ali obrtniki in tako koristni člani človeške družbe. Dosedaj so le pijavke človeške družbe. Želeti je, da se naši državni poslanci s to važno zadevo pečajo in jo sprožijo v državnem zboru, ki naj bi to stvar povoljno rešil.”

OSMA



Rusija in Kitajska sta z vetom v Varnostnem svetu Združenih narodov zaustavili sprejetje resolucije o uvedbi sankcij proti Siriji zaradi uporabe kemičnega orožja. Predlog resolucije so oblikovale Velika Britanija, Francija in Združene države Amerike, z njo pa bi 11 oseb, pretežno vojaških poveljnikov, in 10 oseb, povezanih s kemičnimi napadi leta 2014 in 2015, uvrstili na črni seznam Združenih narodov. Za resolucijo, ki je sledila za sirske vladne sile obremenjujočemu zaključku lanskoletne preiskave o kemičnih napadih, je glasovalo potrebnih 9 članic Varnostnega sveta, z vetom pa sta Rusija in Kitajska po pričakovanju vnovič stopili na stran sirskega režima.

V srbskem Kragujevcu je v Tehnično-remontnem zavodu, pristojnem za demontažo in uničevanje streliva, prišlo do dveh eksplozij, v katerih je ena oseba umrla, več ljudi pa je bilo poškodovanih. Prvi eksplozija je odjeknila, potem ko je v delu pogona za razstavljanje streliva, namenjenem skladiščenju tromblonskih min in druge municije, izbruhnil požar, pol ure zatem pa je v sosednjem skladišču, na katerega se je razširil ogenj, sledila še druga, močnejša. Preiskava je v teku, podrobnosti pa še niso znane.   

Domen Prevc ne bo konkuriral za jutrišnjo tekmo na veliki skakalnici na svetovnem prvenstvu v finskem Lahtiju. Odločitev je trener reprezentance Goran Janus sprejel po včerajšnjem drugem uradnem treningu, na katerem je mlajši od uspešnejših bratov Prevc skočil le 76 metrov. Skakalec je že odpotoval v Slovenijo, kjer bo na treningih iskal formo z začetka sezone,  v današnjih kvalifikacijah pa se bodo za jutrišnji nastop potegovali Jurij Tepeš, Anže Lanišek, Jernej Damjan in Peter Prevc.