10.00

Drage sozemljanke in sozemljani, pozdravljeni v prvem jutranjem BritOFFu, posvečenem okolju. V letošnji jutranji sezoni bomo vsak petek predstavljali okoljsko problematiko in dobre prakse s področja varovanja okolja. Okolje hitro postaja ena izmed najpomembnejših in najbolj ideološko nabitih političnih tem, zato upamo, da boste z našo pomočjo lažje ločili zrnje od plev.

Za začetek pregleda okoljske problematike si bomo pobližje ogledali element, ki se je znašel v središču pozornosti okoljevarstvenikov in njihovih nasprotnikov, ogljik. Znanstveniki projekta Deep Carbon Observatory so namreč objavili rezultate skoraj deset let trajajočih raziskav ogljika na našem planetu. Glavni cilj raziskav je bilo ugotoviti, kje se nahaja večina ogljika na Zemlji in kako ta v njej kroži. 

Z analizo vulkanskih izpustov in tektonskih plošč so ugotovili, da je le 0,2 odstotka svetovnega ogljika nad zemeljskim površjem. Velika večina ogljika, več kot dve tretjini, je zaklenjena v zemeljski sredici, preostanek pa v plašču. Kot so še ugotovili, je to razmerje v zadnji milijardi let precej stabilno, kar pomeni, da je količina ogljika na zemeljskem površju relativno konstantna. To pomeni, da so izpusti ogljika svetovnih vulkanov približno enaki količini, ki jo v enakem obdobju v globine Zemlje pogoltnejo tektonski premiki. Med preučevanjem so znanstveniki poleg tega odkrili, da vulkani nekaj tednov pred izbruhom začnejo spuščati pline v značilnih vzorcih, ki bi jih lahko uporabili za napovedovanje izbruhov.  

Vsake toliko časa pa se to ravnovesje ogljične izmenjave med zemeljskimi globočinami in površjem poruši, kar ponavadi povzročijo katastrofalni globalni vulkanski izbruhi ali padci asteroidov. V obdobju takšnih nesreč se lahko količina ogljika na zemeljskem površju poveča tudi do enega odstotka skupne količine ogljika na našem planetu. Meritve kažejo, da se trenutna vsebnost ogljika v ozračju hitro bliža ravnem ob začetku takšnih katastrofalnih obdobij.

Iz meritev raziskave je razvidno, da trenutna svetovna geološka aktivnost zanemarljivo prispeva k izpustom ogljikovega dioksida na globalni ravni. To podpira izsledke prejšnjih raziskav, ki ocenjujejo, da človeška aktivnost prispeva od 150- do 200-krat več ogljikovega dioksida v ozračje kot svetovni vulkani. V primeru nenadnega povečanja tektonske aktivnosti, ki jo je težko napovedati, bi lahko ta skupaj s človeškim doprinosom eksponentno povečala količino ogljika v ozračju. O posledicah takšnega povečanja pa v katerem od naslednjih petkovih okoljskih BritOFFov.

8.00

Število žrtev protivladnih protestov na pretežno šiitskem jugu Iraka je naraslo na 27. Protesti, na katerih sodelujoči zaradi korupcije zahtevajo odstop vlade premierja Adila Abdula Mahdija, so se iz prestolnice Bagdad razširili tudi v večino mest na jugu države. Protesti se po poročanju policije spreminjajo v oborožene spopade med skupinami upornikov in policijo, zato je ta prisiljena uporabljati pravo strelivo. Amnesty International medtem iraško policijo obtožuje prekomerne uporabe sile in nesorazmernega nasilja nad mirnimi protestniki. 

Vlada v Tanzaniji je začela z obširnim deportacijskim načrtom in v domovino poslala prvih 600 burundijskih beguncev. Po načrtu vlade bodo na podoben način preselili skoraj dvesto tisoč ljudi, ki so se zatekli v njihovo državo. Večina jih je v Tanzanijo pobegnila zaradi nasilja, ki je sledilo predsedniškim volitvam v Burundiju leta 2015. Nestor Bimenyimana, burundijski minister za repatriacijo, zatrjuje, da se večina beguncev domov vrača prostovoljno zaradi znatno boljših političnih in ekonomskih razmer v domovini. Predstavniki Visokega komisariata Združenih narodov za begunce pa od Tanzanije zahtevajo takojšnjo ustavitev programa prisilnega vračanja, saj imajo begunci po njihovem mnenju pravico sami odločati o morebitni vrnitvi v domovino. 

Mariborsko višje sodišče je potrdilo odločitev prvostopenjskega sodišča, ki je voditelja gibanja Zedinjena Slovenija Andreja Šiška spoznalo za krivega ščuvanja k nasilni spremembi ustavne ureditve. S tem je Šiško pravnomočno obsojen na osem mesecev zapora, ki pa jih je v veliki meri že odslužil s priporom. Enaka usoda je doletela soobtoženega Mateja Lesjaka, ki je bil obsojen na tri mesece zapora. Sodišče meni, da je bila organizacija Štajerske varde in drugih oboroženih zborovanj ne le politična provokacija, ampak neposredna grožnja ustavni ureditvi Republike Slovenije. Šiško in Lesjak sta že napovedala pritožbo in bosta po lastnih besedah pravico iskala tudi na Evropskem sodišču za človekove pravice.