Omar Trevino in Los Zetas
Osma
Mehiške oblasti, ki še vedno neuspešno bojujejo vojno proti drogam, so se pretekli teden pohvalile z aretacijo vodje najaktivnejšega mehiškega narko kratela, kartela Los Zetas Omarja Trevina Moralasa. Omarja Trevina, znanega tudi pod vzdevkom Z-42, so mehiške zvezne oblasti po dolgotrajnem iskanju brez filmskega streljanja prijele v njegovi vili v Monterreyu na severu Mehike in ga pod obtožbami več različnih kaznivih dejanj strpale v pripor.
Vodja kartela los setas se je tako mehiškim kot tudi ameriškim oblastem, ki so ga neučinkovito lovile, uspešno izmikal precej časa, zato so za vsakršno informacijo, ki bi vodila do njegovega prijetja, razpisale večmilijonske nagrade. Omarja Trevina pospešeno lovijo pravzaprav že vse od 15. julija 2013, ko je po aretaciji brata Miguela Angela Trevina prevzel vodenje kartela. Na obeh straneh mehiško-ameriške meje ga uradno obtožujejo trgovine s kokainom, odgovoren pa naj bi bil tudi za več umorov in ugrabitev v mehiškem mestu Nuevo Laredo na meji z ZDA.
Kartel Los Zetas, ki ga je Omar Trevino, kot rečeno, prevzel leta 2013, velja za vodilnega v Mehiki, reputacijo na mehiški kriminalni sceni pa je dosegel predvsem z brutalnostjo in neizprosnostjo do narko konkurence. los setas se bolj kot podkupovanja in drugih finih kriminalnih metod namreč še vedno raje poslužuje zastrahovanj, mučenj in tudi množičnih pobojev. Tako so pripadniki kartela pred leti ubili 72 migrantov iz srednjeameriških držav, ki zavrnile vlogo mul pri trgovini s kokainom, na podoben način pa ravnajo tudi z nasprotniki. Ti so se ravno zaradi tega že pred časom proti kartelu los setas začeli celo združevati in nekaj časa dosegali uspehe, v zadnjem času pa je še vedno najmočnejši mehiški kartel, ki obvladuje predvsem območja mest Coahuila, Nuevo Leon in Tamu-lipas na severovzhodu Mehike, prešel v protiofenzivo.
Kartel Los Zetas v nasprotju z ostalimi mehiškimi kriminalnimi organizacijami in karteli večino prihodkov ne ustvari s trgovino z drogo, temveč z drugimi kriminalnimi oblikami, denimo izsiljevanji, ugrabitvami in predvsem dobičkonosnimi vojnami proti konkurenčnim kartelom.
Kartel Los Zetas so sicer v poznih 90. letih ustanovili dezerterji iz posebnih enot mehiške vojske, ki so nato zaprisegli kot oboroženo krilo Zalivskega kartela. Los Zetas se je nato pod današnjim imenom osamosvojil leta 2010, ko so se vojaki z oznako Z, po špansko seta, na uniformah uprli Zalivskemu kartelu. Kmalu je postal vodilni mehiški kartel, v silovitem sporu z Zalivskim kartelom pa ostaja še danes.
Sedma
Zaostrovanje odnosov in napenjanje diplomatske muskulature med Združenimi državami Amerike in Venezuelo ne pojenja. V skladu z decembrsko voljo kongresa je ameriški predsednik Barack Obama podpisal zakon, s katerim ZDA uvajajo sankcije zoper sedem predstavnikov Venezuele. Med sedmerico, za katero bo veljala zamrznitev premoženja in prepoved podelitve vizuma za vstop v ZDA, so se med drugimi znašli tudi direktor venezuelske obveščevalne službe, poveljnik vojske in direktor venezuelske policije. Vsi sankcionirani predstavniki Venezuele naj bi po mnenju ZDA sodelovali pri lanskem nasilnem zatrtju opozicijskih protestov v državi. Venezuelske oblasti so se na potezo Washingtona odzvale tako, da so na posvet poklicale ameriškega predstavnika.
Medtem ko ruski predsednik Vladimir Putin ne more prehvaliti preiskovalcev zaradi kobajagi odločnega ukrepanja ob umoru opozicijskega politika Borisa Nemcova, pa hkrati utegne nagraditi osumljenca za umor drugega odmevnega kritika Kremlja, nekdanjega vohuna KGB in kasneje ruske obveščevalne službe FSB Aleksandra Litvinenka. Andreja Lugovoja, ki ga britanske oblasti sumijo, da je leta 2006 Litvinenka zastrupil z radioaktivnim plutonijem, je Putin odlikoval z redom časti, ki si ga je prislužil s, citiramo “velikim prispevkom k razvoju ruskega parlamentarizma in aktivno vlogo v zakonodajni veji oblasti”. Britanska policija je sicer že pred časom zahtevala Lugovojevo izročitev, kar pa je Rusija zavrnila.
Državni zbor je po prvem branju podprl SDS-ovo pobudo po spremembi zakona o sodelovanju med državnim zborom in vlado o evropskih zadevah, s katero želijo poseči predvsem v postopek imenovanja evropskega komisarskega kandidata. Po predlogu največje opozicijske stranke bi se državni zbor v postopek izbire komisarskega kandidata vključil tako, da bi pristojni parlamentarni odbor zaslišal s strani vlade izbrane kandidate in na podlagi tega pripravil poročilo, ki pa za vlado ne bi bilo obvezujoče. Bi pa morala svojo morebitno drugačno izbiro ustrezno opredeliti. Ob tem bi morala vlada svojo dokončno izbiro komisarskega kandidata izvesti na redni seji in ne na dopisni, kot je to storila v primeru Alenke Bratušek in tudi aktualne slovenske komisarke Violete Bulc, kar je SDS inspiriralo za vložitev zakonske pobude.
Dodaj komentar
Komentiraj