10:05   

Pozdravljeni v četrtkovem dopoldnevu, v katerem vas zopet čaka svež tehnološki BritOFF. V boj proti zapravljanju na kibernetični ponedeljek se je letos podal sam Europol. Agencija je s pomočjo osemnajstih držav članic zasegla več kot 30 tisoč domen, ki so bile vpletene v kršenje avtorskih pravic in prodajo ponaredkov. V zanko so se poleg ponudnikov digitalnih piratskih vsebin tako ujeli tudi ponarejevalci oblek, parfumov in alkohola. Agenti Europola so zasegli tudi 363 litrov alkohola, tako da bo v Haagu na novoletni zabavi veselo, če si bo ponaredke seveda kdo upal natočiti. Po dostopnih podatkih pa zaplemba domene ni doletela nobenega zloglasnega portala za piratiziranje videovsebin in programja.

Več sreče v boju proti piratom pa je doletelo grško združenje imetnikov avtorskih pravic EPOE. Po desetletnem postopku je sodišče v Atenah namreč presodilo, da mora upravitelj piratskega portala Greekstars zaradi množičnih kršitev avtorskih pravic kar za pet let na hladno. Gre za prvo zaporno kazen za omogočanje dostopa do piratskih videovsebin v Grčiji. Tožnike je še zlasti raztogotila upraviteljeva taktika, da je ob vsakem začetku sodne preiskave enostavno spremenil ime domene ali njeno končnico. V Grčiji pa se trenutno nahaja še vsaj 38 podobnih spletnih strani.

Urad EU za intelektualno lastnino je prejšnji teden sicer izdal študijo, v kateri navaja, da je na ravni EU v lanskem letu piratstvo avdio- in videovsebin na spletnih straneh upadlo za 15 odstotkov. Povprečni uporabnik interneta naj bi na piratske portale zajadral skoraj desetkrat mesečno. Slovenija naj bi bila po podatkih študije pri piratstvu celo nekoliko pod povprečjem EU. Problematično pa naj bi ostajalo piratstvo IP televizije, ki naj bi na ravni EU povzročilo kar 900 milijonov evrov škode na leto. Urad prav tako predvidljivo ugotavlja, da je piratstvo večje v revnejših državah in da je povezano tudi z dohodkovno neenakostjo znotraj države.

V praksi pa je razloge za porast piratstva razkril novi ponudnik pretočnih vsebin Disney+. Meganosilec avtorskih pravic namreč namerava konkurentom, kot sta Netflix in Amazon, postopno pobrati vse naslove, ki sodijo v intelektualno lastnino koncerna Disney. Na svoji novi platformi prav tako ekskluzivno predvaja TV serijo Mandalorijec, ki sodi v priljubljeno franšizo Vojna zvezd. Disney+ je na voljo samo v nekaj izbranih državah, v Evropi denimo zgolj na Nizozemskem. Če je kazalo, da bo lahka dostopnost legalnih pretočnih vsebin vendarle zajezila piratstvo, je Mandalorijec po zaključku  Igre prestolov na dobri poti, da postane najbolj piratizirana TV serija letošnjega leta. Trikrat hura za Disney!

Oktobra pa je Disney uspel razjeziti tudi poštene kupce videogre Tron: Evolution. Ti so namreč ugotovili, da ne morejo več aktivirati svojega digitalnega ključa, če igro na novo naložijo, denimo iz svoje knjižnice na platformi Steam. Igranje jim je preprečil SecurROM, tehnologija za zaščito intelektualne lastnine, ki preverja ključe in jo je Disney enostavno prenehal uporabljati. In pri tem pustil na cedilu vse, ki so resda že deset let staro igro legalno kupili. Disney bo probleme menda odpravil. Enkrat. Odgovor, kdo bo v tem času Tron lahko vseeno igral in kdo ne, pa se seveda nagiba k tradicionalnim uživalcem ruma.

8:05 

V Franciji se pričenja obsežna stavka javnega sektorja, predvsem železničarjev, kontrolorjev letenja in učiteljev. Stavkajoči nasprotujejo napovedani pokojninski reformi predsednika Emmanuela Macrona, ki bi odpravila dosedanje ugodnejše pogoje za upokojitev. Macron bi tako zvišal upokojitveno starost in število zaporednih let, ki se upoštevajo pri izračunu pokojnine. Po napovedih sindikatov bo še zlasti ohromljen Pariz, saj je zaprta večina postaj metroja, odpovedanih pa je tudi 90 odstotkov regionalnih vlakov in 20 odstotkov mednarodnih letov. Podobna stavka proti pokojninski reformi takratne vlade Jacquesa Chiraca je leta 1995 trajala tri tedne.

Češko generalno tožilstvo je ponovno odprlo preiskavo proti premierju Andreju Babišu zaradi domnevne zlorabe 2 milijonov evrov evropskih sredstev pri gradnji kopališkega kompleksa. Nadzor nad črpanjem subvencij s strani Evropske komisije je namreč pokazal navzkrižje interesov v primeru skupine Agrofert, ki je v lasti premierja. Babiš naj bi lastništvo v času pridobivanja subvencij strateško prenesel na člane svoje družine, obenem pa naj bi kljub velikosti črpal subvencije za mala in srednja podjetja. Prejšnja preiskava proti premierju je bila kljub protestom zaustavljena septembra.

Japonski poslovni dnevnik Nikkei je objavil, da namerava Japonska na Bližnji vzhod poslati lastne oborožene sile. Skoraj 300 vojakov naj bi s pomočjo ene ladje in letala varovalo trgovske ladje za prevoz nafte. Japonska ustava uporabo vojske sicer močno omejuje, enoletna misija na Bližnjem vzhodu pa naj bi sodila med dovoljene izjeme za raziskovanje in obveščevalne dejavnosti. Japonska zaradi sankcij ZDA sicer ne kupuje nafte v Iranu, a se prav tako noče pridružiti skupnemu varovanju trgovskih ladij s strani ameriških zaveznikov.