10:05

Znova je četrtek, nekaj čez deset in čas je za svežo tehnološko temo. V preteklosti smo že obravnavali prodajanje lokacijskih podatkov uporabnikov mobilnih storitev. Večinoma so bili na udaru ameriški mobilni ponudniki, danes pa bomo ostali kar v domačih logih.

Konec tedna je revija Monitor opozorila na prihajajoči dogodek Poslovne akademije Finance, ki naj bi podjetnikom predstavil uporabnost masovno zbranih podatkov pri njihovem poslovanju. Mobilni ponudnik A1, nedavno tega Si.mobil, bo udeležence tako poskušal navdušiti nad svojo storitvijo analize gibanja uporabnikov njihovega mobilnega omrežja. Storitev, poimenovana A1 Mobility Insights, naročnikom omogoča dostop do spletnega portala, kjer si lahko izdelajo analize obiskovalcev določene lokacije do ure natančno za en mesec nazaj. A1 podjetnikom ponuja tako informacije o svojih slovenskih uporabnikih, kot tudi o tujcih, ki so povezani v njihovo omrežje. V svojem oglasu v Večeru A1 navaja takole: “Zgolj »sedeti na podatkih« nima smisla, saj so podatki strošek – treba jih je najmanj hraniti in varovati.”

Na katerih podatkih torej sedi in jih trži A1 že od lanskega poletja? Če ste njihov uporabnik in ste kdaj radovedno pokukali v trgovino, ki uporablja A1 Mobility Insights, lahko trgovec posredno o vas izve kar veliko. Poleg tega, kdaj ste vstopili in koliko časa ste porabili za firbcanje, tudi to, kje ste doma in kje je vaše delovno mesto. Če gre za tujca, je trgovcu znana najmanj država, iz katere ta prihaja. Podatki naj bi tako razkrivali dnevno mobilnost obiskovalcev, njihovo interakcijo s štirimi dodatnimi lokacijami ter interakcije med občinami in mestnimi četrtmi. Nedvomno mikavno za podjetnike in oglaševalce, kaj pa za uporabnike mobilne telefonije A1?

A1 seveda zagotavlja, da pri prodajanju podatkov uporablja varovalke, ki naj bi preprečile prepoznanje konkretnega posameznika. Denimo zgoraj omenjenega, ki je s svojo družino samo za nekaj minut skočil v trgovino, doma je v Skaručni, dela pa v Šiški. A1 tudi zatrjuje, da se v celoti drži Splošne uredbe o varstvu podatkov. Ker je A1 Mobility Insights poslovni produkt, namenjen poslovnim naročnikom, se A1 z vidikom zasebnega uporabnika njihovega omrežja seveda ne ukvarja podrobneje. Zasebni uporabnik omrežja A1 v tem primeru ni naročnik storitve, ampak blago, ki se trži. Konec leta 2017 je imel A1 okoli 700 tisoč uporabnikov, od tega 600 tisoč pogodbenih.

Splošna uredba o varstvu podatkov resda ne velja za tiste podatke, ki so popolnoma anonimizirani, torej na podlagi njih sploh ni več mogoče določiti posameznika. Pod pristojnost uredbe pa spadajo psevdoanonimni podatki, kjer se da posameznika še vedno razkriti. Lokacijski podatki lahko spadajo v prvo ali pa v drugo skupino, ki od posameznika zahteva privoljenje in mu tako podeljuje nadzor nad uporabo. A1 svojih varovalk, ki naj bi zagotavljale, da so prodani lokacijski podatki zagotovo ustrezno anonimizirani, zaenkrat ni javno razkril.

8:05

Po neuradnih rezultatih predsedniških volitev v Indoneziji je s 55 odstotki glasov na čelu države ostal sedanji predsednik Joko Widodo. Njegov tekmec, nekdanji general Prabowo Subianto, naj bi zaostajal za deset odstotkov, možnost zmage Widodoja pa je že zavrnil. Uradni rezultati volitev bodo sicer znani šele maja. Subianto in Widodo sta se za položaj predsednika države potegovala že na volitvah leta 2014, rezultate volitev pa je Subianto takrat neuspešno izpodbijal na ustavnem sodišču.

Turška volilna komisija je po ponovnem štetju glasov potrdila, da položaj župana Istanbula pripada Ekremu Imamogluju, kandidatu opozicijske Republikanske ljudske stranke. Vladajoča Stranka za pravičnost in razvoj predsednika Recepa Tayyipa Erdogana je že vložila pritožbo za ponovitev volitev v 16 milijonskem Istanbulu, domnevno zaradi nepravilnosti, ki naj bi jih zagrešil organizirani kriminal. Erdoganova stranka je na lokalnih volitvah prejšnji mesec sicer obdržala oblast po državi z izjemo Istanbula in prestolnice Ankare. Priljubljenost vladajoči stranki sicer pada zaradi poslabšanja gospodarstva in znižanja vrednosti turške lire.

Nekdanji perujski predsednik Alan Garcia je po poskusu aretacije zaradi korupcijske afere Odebracht umrl za posledicami samomora. Perujsko pravosodje je za Garcio namreč odredilo desetdnevni preiskovalni pripor. Odebracht naj bi Garcii, ki je položaj predsednika zasedal med letoma 2006 in 2011, protipravno financiral volilno kampanjo. V priporu je tudi nekdanji predsednik Pedro Pablo Kuczynski, Odebracht pa naj bi različnim državnim predstavnikom izplačal skoraj 30 milijonov dolarjev podkupnin.

Britanska vlada je razglasila, da bo zakon o omejevanju dostopa do spletne pornografije začel veljati 15. julija. Po tem datumu bodo morali svetovni ponudniki vročih vsebin preveriti polnoletnost britanskih uporabnikov. Povsem prepovedani naj bi bili žanri ekstremne pornografije, kamor spada tudi BDSM. V primeru kršitev so britanski internetni ponudniki dolžni spletno stran blokirati. Omejitve, ki jih je britanski parlament sprejel leta 2017, pa ne veljajo za ponudnike vsebin, kjer pornografija predstavlja manj kot eno tretjino ponujenega.