Politična zapuščina Abasidskega kalifata

Aktualno-politična novica
7. 11. 2022 - 10.00
 / BritOFF

Ob 10.00

Islamska država oziroma Dawla Islamiya je političen pojem, ki je v času, v katerem Islam predstavlja največjo grožnjo zahodnim vrednotam, na vsakodnevnem meniju zahodnih medijev in del številnih govorov zahodnih politikov. Prva asociacija, ki se nam porodi ob tem pojmu, je samoklicana Islamska država oziroma ISIS, ki je pred slabim desetletjem v Iraku in Siriji napovedala džihad vsem heretikom in nevernikom. Prav tako so za islamske teokratske vladavine največkrat označene Iran, Savdska Arabija in v zadnjem času seveda tudi Afganistan.

Thomas Bauer: Kultura dvoumnosti-Drugačna zgodovina islama, Krtina 2014
 / 19. 1. 2015

Vendar kako zahodni krščanski pojem teokracije, ki predvideva, da ima verski predstavnik tako versko kot politično oblast, brez za zahodne mislece tako značilne površnosti sploh razumeti v islamskem kontekstu. Da bi pokazali, da je islamska država nekaj, kar se je v islamskem svetu razvilo prek zahodnih konceptov, se bomo podali v tako imenovano zlato dobo islamske civilizacije. Natančneje v politična trenja vsemogočnega abasidskega kalifata v devetem stoletju, ki so znana pod imenom Mihna oziroma preganjanje verskih učenjakov zaradi spora o stvarjenju Korana.

Leta 827 je abasidski kalif al-Mamun v Bagdadu razglasil nauk o ustvarjenosti Korana, ki izhaja iz doktrine Mutazilitov. Ti so zagovarjali, da dobro in zlo nista določena z razkritimi svetimi spisi, ampak sta to racionalni kategoriji, ki ju je mogoče doseči s pomočjo razuma oziroma racionalnega razmišljanja. Razglasitvi je šest let pozneje sledilo usmrčevanje, mučenje in preganjanje verskih učenjakov, če se ti niso podredili tej verski doktrini.

Al Mamun si je s tem želel iztrgati avtoriteto verskega znanja iz rok verskih učenjakov oziroma uléme, avtoriteta slednjih za razlago vere pa je bila zakoreninjena v njihovem strokovnem poznavanju prerokovih tradicij. Leta 933 je bil Ahmad ibn Hanbal postavljen pred vprašanje o ustvarjenosti korana, na katerega je odgovoril, da je Koran neustvarjen. Abasidske oblasti so tega verskega učenjaka, danes znanega kot ustanovitelja pravne šole Hanbali, ki je dominantna šola predvsem v Savdski Arabiji, zaprle in ga dale bičati, vse dokler ni padel v nezavest. Vendar je ljudstvo v Bagdadu zaradi zaprtja ibn Hanbala zagrozilo z uporom, in tako so ga bile oblasti primorane kmalu izpustiti. Preganjanje verskih učenjakov je bilo prisotno vse do leta 851, ko je bila Mihna ukinjena.

V islamski zgodovini je ta na videz ne tako signifikanten dogodek pomemben predvsem, ker nakazuje kontinuiteto ločenosti med politično oblastjo v domeni kalifa in versko oblastjo, ki je v domeni verskih učenjakov oziroma strokovnjakov za islamsko pravo. Interpretacija korana in hadisov je bila tako vedno v domeni strokovnjakov za islamsko pravo, kalifova funkcija pa reducirana na politično in kasneje s prihodom turških in mongolskih ljudstev na golo simboliko. 

Protesti žensk, protesti v Balučistanu, protesti v Kuzestanu
 / 15. 10. 2022

Ko govorimo o islamski državi, torej operiramo z zahodnimi koncepti in modernimi pojmi. Islam v svoji zgodovini ne pozna pojma teokracije, prav tako ne pozna državne forme, kot je tista v Vatikanu. Zaključimo današnji Britoff še z enim pojmom, ki se velikokrat pojavlja ob omembi držav, v katerih je dominantna religija islam. Najbolj legitimno je, če pojem demokracije poskušamo razumeti skozi besede šiitskega velikega ajatole Homeinija »Islam zajema vse, kar se imenuje svoboda in demokracija. Beseda islam ne potrebuje pridevnikov, kot je demokratičen, saj je islam vse in pomeni vse. Kaj sploh je demokracija: Aristotelova ideja je ena stvar, sovjetska druga stvar in kapitalistična tretja. Ne moremo si privoščiti, da bi v naši lastni ustavi uporabili tako dvoumno idejo”.

Ob 8.00

V perujski prestolnici Limi je zaradi obtožb o korupciji več tisoč ljudi protestiralo proti predsedniku Pedru Castillu. Protestniki so se odpravili do državnega kongresa, kjer ima večino sicer opozicija, in vzklikali protivladne parole. Protesti potekajo tudi v nekaterih drugih mestih v državi, kot sta Cusco in Trujillo. Predsednik je protestnike označil za nazadnjake in sovražnike ljudstva. Castillo, ki je na oblast prišel junija lani, je že prestal dve nezaupnici in je predmet šestih kriminalnih preiskav. Prejšnji mesec je državni tožilec v kongresu vložil ustavno pritožbo proti Castillu, za katero opozicija upa, da se bo končala z njegovo odstavitvijo.

Vojaške sile sirske vlade so v mestu Idlib na severozahodu države napadle džihadistične milice. V napadu z raketnimi izstrelki je bilo ubitih šest civilistov, od teh dva otroka. Nemški portal Deutsche Welle, ki se pri poročanju sklicuje na provladni Šam FM, navaja, da so v napadu sodelovala sirska in ruska letala. Napadli naj bi džihadistično skupino Haját Tahrír al Šám, ki je povezana z Al Kaido. Na tem območju sicer še vedno delujejo številne džihadistične skupine, ki so večinoma povezane s turškimi interesi.

Ob 9.00

Na Kosovu so srbski predstavniki nepreklicno izstopili iz vseh državnih institucij. Odstopili so župani štirih večinsko srbskih občin, poslanci, sodniki, tožilci in ostali uradniki. Uporu so se pridružili tudi policisti, ki so na delovnem  mestu slekli svoje uniforme. Glavni razlog za odstop vseh srbskih predstavnikov je protest proti odločitvi kosovskih oblasti, da morajo lastniki vozil s srbskimi registrskimi tablicami na Kosovu te zamenjati s kosovskimi oznakami. V podporo odstopu se je včeraj na ulicah Kosovske Mitrovice zbralo deset tisoč ljudi, ki so vzklikali prosrbska gesla. Menjavanje registrskih tablic je kosovski premier postopno začel uvajati pred tednom dni, policija po naj po njegovih besedah vsaj na začetku še ne bi kaznovala kršiteljev. V Srbiji že velja enako, torej da morajo kosovske registrske tablice vozniki zamenjati s srbskimi.

Služba za odnose z javnostmi veledržavnega zbora je v petek popoldan sporočila, da so predstavniki Združenja svetov delavcev Slovenije podpise za začetek postopkov za razpis zakonodajnega referenduma o noveli zakona o Slovenskem državnem holdingu vložili prepozno. Piar parlamenta ni pojasnil, na podlagi česa je pobuda prepozna, temveč le, da je zakon že poslan v Uradni list, veljati pa bo začel 19. novembra. Sveti delavcev so zbrali preko tri tisoč podpisov, ki so jih v sredo prinesli v državni zbor. Noveli zakona nasprotujejo, ker ta ne predvideva tudi možnosti nadzora s strani predstavnikov več kot 50 tisoč zaposlenih v družbah pod okriljem SDH.

 

foto: Nasser Rabbat, flickr, creative commons

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness