Ob 10.05:

V današnjem tehnološkem BritOFF-u bo govora o redih velikosti in njihovi medsebojni prepletenosti. Ni skrivnost, da je dobršen del sveta, kot ga poznamo, zgrajen iz in s pomočjo drobnih napravic iz silicija, sleherniku pa so bržkone manj znani procesi izdelave, dobave in navsezadnje vgradnje teh čipov. Kot vse druge veje svetovne ekonomije so tudi te procese do neke mere ohromili ukrepi za zajezitev širjenja epidemije novega koronavirusa, posledice pa se izražajo v zaustavljanju tovarn predvsem avtomobilske industrije.

Ameriški predsednik Joe Biden je zato s predsedniškim izvršnim ukazom naročil pregled dobavnih verig štirih produktov, to je polprevodniških čipov, baterij za električne avtomobile, redkih zemeljskih kovin in farmacevtskih izdelkov, čemur naj bi sledili ustrezni ukrepi na podlagi izsledkov. Vprašanje pa je, kaj s tem sploh lahko doseže. Ameriški proizvajalci polprevodniških izdelkov sicer obvladujejo slabo polovico svetovnega tržišča s čipi, zaradi outsourceanja, predvsem na Kitajsko, pa je znotraj meja Združenih držav izdelana zgolj slaba desetina teh produktov.

Za tehnološke generacije izdelave čipov se je tradicionalno uveljavil izraz “procesna vozlišča”, ki so poimenovana z enoto dolžine, ta pa je sprva odgovarjala velikosti določene komponente na tranzistorjih. V sedemdesetih letih se je tako pri prvi generaciji uveljavila oznaka 10 ?m, uvedba naslednjih vozlišč pa je bila dolgo časa podvržena eksponentnemu zmanjševanju velikosti te komponente. Tako oznaka za vsako naslednje vozlišče znaša približno polovico trenutne. Če so oznake sprva odgovarjale dejanski velikosti določene komponente, pa že dobrih dvajset let ni več tako in poimenovanja zadnjih nekaj vozlišč so bolj kot ne zgolj način trženja sicer nove in izboljšane tehnologije. 

Velikost komponent zadnjih nekaj generacij se dejansko meri v nanometrih, torej gre za red velikosti, ki je tisočkrat manjši kot pri čipih iz sedemdesetih. Nekaj podobnega se dogaja tudi z Mooreovim zakonom, pri čemer gre za hevristično opažanje, da se število tranzistorjev v integriranem vezju podvoji približno vsaki dve leti. Če je ta ob vzniku dobe mikročipov lahko služil ne le kot opazka, temveč tudi kot cilj proizvajalcev silicijevih vezij, so dandanes tovrstne izboljšave vse težje zaradi fizikalnih omejitev.

Vrnimo se k tegobam, s katerimi se srečujejo proizvajalci avtomobilov. Ti so v času zmanjšanega povpraševanja po avtomobilih preklicali naročila čipov pri svojih dobaviteljih, ki proizvodnjo čipov v glavnem outsourceajo tajvanskemu podjetju TSMC. Slednji pa so bili hkrati priča povečanju povpraševanja po čipih s strani proizvajalcev računalnikov, pametnih telefonov in drugih malih elektronskih naprav, kot je na primer Apple. Pri izdelavi telefonov s podporo omrežju 5G je namreč potrebnih bistveno več silicijevih vezij kot pri telefonih prejšnje generacije. Zato so Apple in ostali že v prejšnjem letu zakupili dodatne kapacitete pri proizvajalcih, kar je imelo negativne posledice za preostale kupce. Firma General Motors je bila tako primorana v začetku meseca za en teden zaustaviti tri svoje tovarne, Ford pa je tovarno v Nemčiji ustavil za cel mesec.

S pomanjkanjem se prav tako soočajo nekatere druge firme. Podjetje Sony, ki je novembra lansiralo novo generacijo igralne konzole PlayStation 5, enostavno ne uspe dohajati povpraševanja po njej. Namesto pred ekrane in v avto bo očitno treba na bicikl.

Ob 8.05:

Venezuelski zunanji minister Jorge Arreaza je na nacionalni televiziji sporočil, da ima veleposlanica Evropske unije v Venezueli Isabel Brilhante 72 ur časa, da zapusti državo. Poteza Venezuele je odgovor na nove sankcije, ki jih je proti državi v ponedeljek uvedla Evropska unija. Obtožujejo jih “kršenja volilnih pravic opozicije” in “hujših kršitev človekovih pravic”. Države EU so sicer januarja umaknile priznanje opozicijskega voditelja Juana Guaidoja kot predsednika države, vendar je Unija kljub temu skupno 55-im uradnikom zdaj zamrznila premoženje in prepovedala prestop mej držav EU.

Cena delnice podjetja GameStop, krajše GME, je ponovno nenadno narasla, tako da se ji je vrednost ob koncu trgovalnega dne več kot podvojila. Zaradi povišane volatilnosti je bilo trgovanje z delnico tekom dneva dvakrat ustavljeno. Spomnimo, da je cena delnice nenadoma narasla prejšnji mesec zaradi kupovanja amaterskih investitorjev z Redditovega foruma WallStreetBets, ki so skušali iztisniti hedge sklade z njihovih kratkih pozicij. Platforma RobinHood, po kateri so mali investitorji trgovali, je v odgovor ustavila trgovanje z delnico in likvidirala pozicije nekaterih vlagalcev. Sporna poteza je pripeljala do zaslišanj udeležencev pred ameriškim kongresom, kjer se je zagovarjal tako RobinHoodov ustanovitelj in izvršni direktor Vlad Tenev kot tudi nekateri vlagalci in predstavniki hedge skladov. Zaslišanje novih regulacij zaenkrat še ni prineslo.

Urad vlade za komuniciranje, krajše Ukom, je zavrnil plačilo Slovenski tiskovni agenciji, krajše STA. V Ukomu trdijo, da zaradi neobstoječe pogodbe o opravljanju javne službe plačila ne morejo izvesti, saj za to ni pravne podlage. Na STA pa se sklicujejo na sedmi protikoronski zakon, po katerem naj bi bili do sredstev upravičeni tudi brez pogodbe. V istem zakonu je državni zbor sicer naložil Ukomu plačilo obveznosti, zapadlih konec lanskega leta, ko Ukom ni izplačal sredstev STA, sklicujoč se na nepopolno dokumentacijo, ki jo je urad prejel od tiskovne agencije. Nato so se v Ukomu obrnili še na Evropsko komisijo, ki so jo zaprosili za pravno mnenje o tem, ali ni tovrstno financiranje morebiti v neskladju s pravili EU o konkurenci. Odgovor komisije je bil, da so za presojo pristojne slovenske oblasti.