Evropska unija

Drugi petkov BritOFF, namenjen novicam o Evropski uniji in njenih pritiklinah, začenjamo na Balkanu. Evropska komisija je Evropskemu svetu predlagala, da naj Unija prične pristopna pogajanja z Albanijo in Severno Makedonijo. Visoka zunanjepolitična predstavnica Evropske unije Federica Mogherini je izpostavila primer dogovora med Skopjem in Atenami, ki sta s spremembo imena Makedonije v Severno Makedonijo dosegla zgladitev spora, zaradi katerega je Grčija več kot dve desetletji ovirala Makedonijo v raznih mednarodnih organizacijah. Kar zadeva Albanijo, pa so v Bruslju na drugi strani izpostavili napredek pri reformah za izboljšanje neodvisnosti sodstva.

Začetek pristopnih pogajanj z Albanijo in Severno Makedonijo je ena izmed prioritet, ki si jo je izbrala Romunija, ko je z začetkom leta prevzela predsedovanje Evropski uniji. Predstavniki romunske vlade so že januarja napovedali, da bodo z uvrstitvijo začetka pristopnih pogajanj z omenjenima državama na dnevni red srečanja voditeljev držav Unije počakali na čas po evropskih volitvah, ki so potekale prejšnji teden. Podpora začetka pogajanj v Evropskem svetu je še vedno vse prej kot zagotovljena. Za to, da je postopek do sedaj tekel po polžje, je odgovorna predvsem Francija, podpira pa jo tudi na primer Nizozemska. V Komisiji sicer opozarjajo, da bi bilo neodgovorno, če bi Unija Albance in Makedonce pustila na cedilu.

Evropska komisija je poleg tega podala tudi svoje mnenje o pristopnih pogajanjih s Turčijo. Turčija je status kandidatke dobila že pred slabimi dvajsetimi leti, konec leta ‘99, šest let kasneje pa so se uradno začela tudi pristopna pogajanja. V zadnjih letih so pogajanja zamrznjena. Tudi tokrat je Komisija izrazila mnenje, da se Turčija odmika od članstva v Evropski uniji. V Bruslju so na primer kritični do odločitve turške volilne komisije, da ponovi županske volitve v Carigradu, kjer je stranka turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdoğana po približno petnajstih letih izgubila županski stolček.

Zaključujemo pri ribji diplomaciji. Evropska unija je podpisala nov sporazum o lovljenju tune v vodah okoli Zelenortskih otokov. V vodah, ki spadajo v ekskluzivno ekonomsko cono Zelenortskih otokov, bo lahko v naslednjih petih letih lovilo 69 evropskih ribiških ladij, v zameno pa bo Evropska unija Zelenortskim otokom plačala 750 tisoč evrov. Ribolovne kvote bodo določene glede na ocene o zdravju ribje populacije. Ti tako imenovani sporazumi o partnerstvu na področju trajnostnega ribolova, ki jih je Evropska unija podpisala z več kot ducatom afriških držav, so pogosto kritizirani, češ da niso trajnostni ali celo kaj dosti partnerski. Načeloma naj bi omogočali zgolj ulov viška rib, ki ga domači ribiči ne morejo poloviti, kar ne bi škodilo obnovi ribje populacije. V resnici so študije pokazale, da so ribje populacije v vodah okoli Afrike v zadnjih 30 letih padle za približno polovico. Prav tako sporne so obljube, da je izplačani denar namenjen razvoju domačega ribištva v teh afriških državah. Podoben sporazum, sklenjen z Mauritiusom, na primer predpisuje plačilo 15 centov za kilogram tune, ki jo ujamejo evropske ladje, medtem ko je cena tune na evropskem trgu okoli 2 evra za kilogram.

Novice

Avstrijski predsednik Alexander Van der Bellen je za novo avstrijsko kanclerko imenoval predsednico ustavnega sodišča Brigitte Bierlein. Bierlein bo vodila prehodno vlado, ki bo vodila tekoče posle, do predčasnih parlamentarnih volitev v septembru in je prva ženska na čelu avstrijske vlade. Po dogovoru s predsednikom republike bodo ministrske položaje zasedli visoki uradniki z ministrstev. Prejšnja vlada, ki jo je vodil Sebastian Kurz, je padla po tem, ko se je zaradi afere Ibiza končalo zavezništvo med Ljudsko stranko in svobodnjaki.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal uvedbo petodstotnih carin na blago, ki v ZDA prihaja iz Mehike. Trump je nezadovoljen z mehiškimi oblastmi, ki po njegovem ne naredijo dovolj za ustavitev prihoda migrantov čez ameriško-mehiško mejo. Carine se bodo postopoma povečevale do 25 odstotkov, če Mehika ne ukrepa tako, kot bo po volji ameriškemu predsedniku.   

Sudanski prehodni vojaški svet, ki državo vodi od odstopa dolgoletnega predsednika Omarja al Baširja, je ukazal zaprtje dopisniške pisarne katarske televizije Al Jazeera. V televizijski izjavi so v svetu tudi zagrozili protestnikom, ki v šotorih vztrajajo pred stavbo obrambnega ministrstva.