Rožna Kuh'na

Aktualno-politična novica
kuhna
23. 11. 2022 - 10.00
 / BritOFF

10.00

Zgodovina subvencionirane študentske prehrane in njene spremembe
 / 18. 8. 2022

Gostilniški BritOFF danes kar iz neposredne bližine radia. Jedli smo v menzi, ki se nahaja nasproti radijskega bloka v Rožni dolini in si z radiem deli tudi poštni naslov. Menza, danes znana kot Rožna Kuh'na, si je z radiem delila celo dober del zgodovine, ko sta se od šestdesetih let prejšnjega stoletja oplajala s punkovskimi in političnimi dogodki. Velika imena so koncertirala in razpravljala v menzi. Žure v menzi pa so končali, verjeli ali ne, boni za subvencionirano študentsko prehrano. Te smo v Sloveniji uvedli v prvi polovici devetdesetih, posel v menzi pa je na njihov račun začel cveteti. Žure so v menzi ukinili že sredi devetdesetih, s tem pa počasi postali le eden od ponudnikov študentske prehrane, ki jih je bilo lani v Ljubljani skupaj 223.

V Rožni Kuh'ni študentje obrok dobijo za bon in doplačilo treh evrov. Trenutna višina subvencije, ki jo prispeva država, znaša 2,82 evra. Menza v Rožni dolini torej za skupaj manj kot šest evrov ponuja glavni obrok z dnevno juho, solato in sadjem ali sladico. Vsak dan so na izbiro štirje različni meniji, od tega en vegetarijanski. Za Erasmus študentko Lauro je ponudba vegetarijanskega kosila ena od prednosti menze.

Izjava

Tri evre za pravo kosilo res ni veliko. Študentje, ki nimajo statusa, in ostali, ki jedo v menzi brez bonov, pa morajo za osnovni obrok odšteti najmanj pet evrov in 40 centov. Toliko plačajo za malico, torej glavno jed z enim dodatkom, na primer s solato ali z juho. Ostale dodatke, ki sicer spadajo v osnovno študentsko kosilo na bon, je treba doplačati vsakega posebej.

Pred začetkom letošnjega študijskega leta so za tiste, ki jedo brez bonov, v Rožni Kuh'ni dvignili ceno obroka. Če je tako imenovana malica še lani stala manj kot štiri evre, je pred nekaj meseci obrok znašal štiri evre in pol, od letošnjega študijskega leta pa torej še dodatnih 90 centov. Po mnenju Nives, ki v menzi ne je več na bone, je to še zmeraj ugodno.

Izjava

Nives bi bila sicer za malico, ki je v resnici kosilo, pripravljena plačati tudi okrog sedem evrov, saj drugod obroka za manj kot 15 evrov ni na voljo.

Izjava

Študentska prehrana potrebuje nujno reformo.
 / 6. 11. 2022

Iz Študentskega doma Ljubljana, pod okrilje katerega sodi Rožna Kuh'na, so med študenti že povpraševali o zadovoljstvu z menzo. Zadovoljstvo je bilo očitno dovolj veliko, da se niso odločili za njeno ukinitev. Lahko pa višanje cen za tiste brez bonov že odraža poslovodsko odločitev, ki temelji na novih pogojih, torej na višjih stroških živil in njihove priprave, tudi na višjih cenah plina.

Z novim letom se bo v Sloveniji tako maksimalna cena študentskega obroka povišala na devet evrov, študentska subvencija pa bo znašala tri evre in pol. Trenutno je najvišja cena obroka sedem evrov, državna subvencija je 2,82 evra. Najvišje doplačilo študentov bo zato po novem letu lahko znašalo največ pet evrov in pol, kar je bistveno več kakor letos, ko je študent ob koriščenju bona lahko doplačal največ štiri evre in 18 centov.

8.00

Pravni in matematični vidik lokalnih volitev
 / 17. 11. 2022

Lista za Posočje – Bovec je na občinsko volilno komisijo vložila zahtevo za ponovno štetje glasov županskih volitev. Lista je sicer v občinskem svetu osvojila največ svetniških sedežev, a njihov županski kandidat Kristjan Omerović je prejel 31,7 odstotka glasov. Aktualni župan Valter Mlekuž, sicer socialni demokrat, je prejel 50,65 odstotka glasov. Po Omerovićevih besedah želijo biti prepričani, glede na majhno razliko, ki bi ga lahko uvrstila v drugi krog. Ta po njegovih besedah znaša okrog 20 glasov. Valter Mlekuž, ki ga je sicer za župana uradno predlagal Adem Omerović s skupino volivcev, je v prvem krogu zmagal s 776 prejetimi glasovi. Volivci v Bovcu so skupno oddali 1532 veljavnih glasovnic za župana, kar pomeni, da je 50-odstotni izkupiček presegel za natanko deset prejetih glasov. 23 glasovnic je bilo sicer neveljavnih.
 
Evropski parlament je sprejel direktivo, ki uvaja minimalne kvote »podreprezentiranega spola«, kakor pravi uradna dikcija, v uprave velikih podjetij. O direktivi so se evropski kravatarji pogajali kar deset let, v veljavo bo stopila 20 dni po objavi. Podjetja, ki kotirajo na borzi, bodo morala po novem na vsaj 40 odstotkov direktorskih funkcij imenovati ženske. A to velja le za neizvršne funkcije. Bodo pa morala podjetja imenovati vsaj tretjino direktoric na izvršne in neizvršne funkcije. Vendar skupaj. V praksi to pomeni, da se kvote večinoma nanašajo le na neizvršne funkcije. Vrh tega direktiva ne bo veljala za podjetja, ki imajo manj kot 250 zaposlenih. Kakšne kazni bodo podjetja prejela za nespoštovanje novega predpisa, direktiva prepušča v določitev vsaki državi članici. V kako močno konservativnih okvirih so evroposlanci in evroposlanke sprejemale direktivo, ponazarja izjava soporočevalke in zagovornice direktive Evelyn Regner, ki je potrebo po sprejemu direktive utemeljevala z gospodarsko koristjo: »Lahko imamo močna podjetja, le če so ženske v odborih in vodijo pot. Moramo uporabiti vse njihove veščine.«

9.00

Jair Bolsonaro poražen na brazilskih predsedniških volitvah
 / 31. 10. 2022

Poraženec brazilskih predsedniških volitev Jair Bolsonaro je na državno volilno komisijo vložil uradno pritožbo na izid volitev. V 33-stranski pritožbi za poraz krivi napake v programski opremi volilnih naprav. Po trditvah Liberalne stranke, s katero je Bolsonaro kandidiral, 280 tisoč elektronskih volilnih naprav ni imelo zabeleženih številk za individualno identifikacijo volivcev v programski kodi. A v pritožbi niso pojasnili, kako naj bi to vplivalo na izid volitev, na katerih je z najmanjšo razliko v zgodovini brazilskih volitev zmagal Lula da Silva, ki je prejel 50,9 odstotka glasov. Odvetnik Liberalne stranke Marcelo Bessa je pojasnil le, da nekonsistentnosti ne omogočajo preverbe glasov. To po njegovih besedah ne pomeni, da je obstajala goljufija, le da ni gotovosti o kredibilnosti volilnih skrinjic. Volilna komisija je sicer že uradno potrdila Lulo za zmagovalca volitev. Predsednik volilne komisije Alexandre de Moraes se je na Bolsonarovo pritožbo že odzval z vprašanjem, ali so bile volilne naprave uporabljene tako v prvem kot v drugem krogu volitev. Bolsonaro bo zato moral, če ne želi, da bi bila pritožba zavržena, pritožbo dopolniti, da bo ta vključevala tudi prvi krog volitev.

Kje evropske države zaradi potencialnih sankcij proti Rusiji iščejo nadomestni plin
 / 21. 4. 2022
 

Evropska komisija je uradno predlagala mehanizem za omejevanje cen zemeljskega plina. Predlog plinske cenovne kapice temelji na odzivanju na mesečne cene plina na nizozemski plinski borzi, na kateri se trguje z okrog štirimi petinami vsega plina v Evropski uniji. Tako imenovana cenovna kapica bo veljala za obdobje leta dni in bo stopila v veljavo v primeru izpolnitve dveh pogojev. Najprej bodo morale cene, napovedane za mesec dni vnaprej, na nizozemski borzi preseči 275 evrov na megavatno uro plina. Hkrati bo morala razlika med ceno na nizozemski borzi in ceno utekočinjenega plina na globalnih trgih preseči 58 evrov na megavatno uro. V primeru izpolnitve obeh pogojev bi ceno plina na borzi zamrznili na največ 275 evrov na megavatno uro. Vendar se bo ta cenovna kapica nanašala zgolj na posle, ki se sklepajo za mesec vnaprej, ne pa na dnevne posle. Tako se bo nanašala le na dobro petino vseh plinskih poslov na nizozemski borzi. Poleg tega je cenovna kapica močno odvisna od globalnih cen plina. Če bodo tudi te visoke, namreč razlika do cene plina na nizozemski borzi ne bo dovolj velika, da bi ukrep sploh stopil v veljavo. Ukrep po pojasnilih komisije ne pomeni regulacije, ampak le urgentni odziv na ekscesno visoke cene na globalnih trgih. Trenutno se cene plina na nizozemski borzi gibljejo nad 130 evri na megavatno uro, 275 evrov pa so presegle le letos poleti. Konec avgusta so zrasle do skoraj 350 evrov na megavatno uro plina.

 

Vir fotografije: Študentski dom Ljubljana

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.