Popotovanje s štajerskih koncev Slovenije do prestolnice je lahko kljub majhni razdalji mukotrpno in dolgotrajno, še posebej, če potuješ s slovenskim javnim prevozom, natančneje s Slovenskimi železnicami. Kot je že navada, se ob petkih v jutranjem programu posvečamo prevozništvu in njegovim problemom, ki jih je, na našo veliko žalost, največ na slovenskih tirih. Sklepamo, da je med poslušalkami in poslušalci največ takih, ki ne poznajo tegob vozačev, še posebej ne štajerskih, ki za vožnjo od Maribora do Ljubljane z vlakom praviloma porabijo slabe tri ure. 

Kakšni dve uri in pol traja vožnja do središča Slovenije, če kreneš iz Pragerskega, ki je prva večja postaja po mariborski. Približno toliko traja vožnja, če ne pride do težav. Pogovarjali smo se z redno uporabnico Slovenskih železnic, ki potuje v tej smeri in pove zgodbo o tem, kako je vlak, namesto, da bi zavil do Ljubljane, krenil v popolnoma drugo smer. 

Izjava

Druga študentka potuje v isti smeri, vendar začne bolj severno, v pomurski regiji, in mora najprej priti do Maribora, kar je tudi poseben zalogaj. Pravi, da vlak zanjo sploh ne pride v poštev, saj bi vožnja vsekakor trajala predolgo. 

Izjava

O popotovanju od Maribora do Ljubljane smo povprašali tudi sodelavko, ki je drugače stacionirana v Ljubljani in je imela priložnost izkusiti vožnjo z vlakom v tej smeri. Želeli smo namreč predstaviti izkušnjo nekoga, ki Slovenskih železnic ni vajen. Iz Maribora je krenila zvečer, deset čez devet, in je bila v Ljubljani dvajset do dvanajstih. Potrebno je bilo prestopiti v Zidanem mostu. 

Izjava

Ne izgubljati živcev in varno vožnjo!

8.00 

Notranji ministri držav članic Evropske unije so na srečanju v Bruslju zavrnili vstop Bolgarije in Romunije v schengensko območje, soglasno pa so potrdili vstop Hrvaške. Hrvaška bo del območja, po katerem je moč potovati brez potnega lista, postala z januarjem. Vstopu Bolgarije in Romunije je pričakovano nasprotovala Avstrija. Avstrijski notranji minister Gerhard Karner je kot vzrok za nasprotovanje navedel nedelovanje sistema, ki se naj ne bi znal soočiti z naraščanjem števila prosilcev za azil. Na drugi strani je Nizozemska podprla vstop Romunije v schengensko območje in nasprotovala vstopu Bolgarije. Nizozemsko skrbi vprašanje vladavine prava v Bolgariji in neurejena zakonodaja na področju korupcije ter organiziranega kriminala. Zaradi »pravnega vidika« se notranji ministri niso odločali o vsaki državi posebej, ampak o obeh kot eni enoti. 

Izsiljevanje s strani najbolj obubožane skupine zaposlenih se nadaljuje. Glavni odbor Sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Fides je izglasoval odločitev o zdravniški stavki v januarju. Članstvo sindikata je namreč v anketi izkazalo nezadovoljstvo z vladnim predlogom o dvigu plač, ki ga je vlada predstavila pretekli teden in s tem končala pogajanja. Člani sindikata se s predlogom ne strinjajo, ker naj bi ta s tem, da mlajšim zdravnikom ponuja večji dvig plač kot izkušenejšim, ustvarjal plačna nesorazmerja. O stavkovnih zahtevah in o začetku stavke se bodo v sindikatu odločili naslednji teden, jasno pa je, da bodo zahtevali enako vsoto dviga plač za vsakega. Pridružitev k stavki sta napovedala tudi Sindikat zdravnikov družinske medicine Praktik.um in Sindikat zobozdravnikov Slovenije Dens.

9.00

Po tem, ko je kongres v Peruju z veliko večino glasoval za odstavitev zdaj že nekdanjega predsednika Pedra Castilla, je sodnik določil, da mora ostati v zaporu pridržan sedem dni. Aretiran je bil zaradi obtožb upora in zarote proti ustavnemu redu, kar bodo oblasti preiskovale med njegovo pridržanostjo. Castillo je namreč želel razpustiti parlament ter nameraval začeti vladati z odloki, ko je bilo jasno, da bodo poslanci izglasovali njegovo odstavitev. Na zaslišanju na sodišču, na katerem se je odločalo o legalnosti aretacije Castilla, je nekdanji predsednik sodeloval preko videokonference. Mehiški predsednik Andrés Manuel López Obrador je že razkril, da je Castillo stopil v stik z njegovim kabinetom in prosil za azil v Mehiki. Obrador je prošnjo nameraval odobriti, vendar je bil Castillo prej aretiran. 

Južnokorejski parlament je sprejel zakon, s katerim se bo opustilo tradicionalno korejsko štetje let. Od junija prihodnje leto korejski način štetja let ne bo več dovoljen pri izdaji uradnih dokumentov, obveljalo bo samo standardno, mednarodno priznano štetje let, ki se sicer za dokumente uporablja od šestdesetih let dalje. Glede na način štetja let, ki trenutno prevladuje v Koreji in se uporablja vsakodnevno, je otrok ob rojstvu star eno leto. Za leto oseba postane starejša na prvi dan novega leta. Poleg tega načina štetja let se vzporedno uporablja standardno štetje, po katerem je otrok ob rojstvu star nič let, in sicer zaradi vojaške obveznosti in računanja starosti za pitje alkohola in kajenje.