Deseta:

Po tem, ko je južna železnica leta 1846 obšla Ptuj preko Maribora, skuša to storiti tudi Ministrstvo za okolje in prostor v načrtovani strategiji prostorskega razvoja Slovenije 2050. Ptujski mestni svetniki so na izredni seji  zahtevali, da se Ptuju vrne enak status v strategiji, kot ga je mesto dobilo leta 2004. Takrat je namreč Ptuj postal tako imenovano središče nacionalnega pomena, v aktualnem načrtu pa nima niti statusa regionalnega središča. Po novem je eno izmed najstarejših slovenskih mest opredeljeno kot del središča mednarodnega pomena v somestju z Mariborom. 

 

Ptujčani ne pristajajo na položaj somestja in so že v preteklosti opozarjali na spornosti v novi strategiji. V okviru kolegija županov občin Spodnjega Podravja so namreč nekdanji ministrici za okolje in prostor Ireni Majcen že leta 2017 poslali protestno pismo ob načrtovani izgubi središča nacionalnega pomena. Decembra istega leta jim je ministrica zagotovila neposredno sodelovanje mestne občine pri usklajevanju osnutka strategije. Kljub temu pa je v predstavljenem modelu strategije Ptuj edino središče, ki je izgubilo svoj status glede na predhodne strategije.

 

Županja Ptuja Nuška Gajšek je o stališču občine že obvestila ministra Simona Zajca, a Ptujčani napovedujejo še odločnejše korake k ohranitvi njihovega mesta kot središča nacionalnega pomena. V lokalni stranki Lista za Ptuj med drugim napovedujejo uporabo več mehanizmov za dosego cilja. Od odpiranja javne razprave in aktiviranja civilne družbe do državljanske nepokorščine. Za močnejšo suverenost državnih funkcij v občini pa so svetniki na izredni seji izglasovali še en sklep. Vlado in pristojne službe namreč pozivajo, da na vodilna mesta v državnih institucijah na Ptuju v čim večji meri imenuje ljudi iz lokalnega okolja. 

 

Veliko bolj zadovoljni z načrtom strategije prostorskega razvoja Slovenije 2050 so lahko v Občinah Slovenj Gradec in Murska Sobota, ki ne izpolnjujeta vseh osnovnih pogojev, a vseeno ostajata na zemljevidih slovenskih središč. 

Osma:

V prestolnici nemške zvezne države Hessen so na terasi domače hiše našli mrtvega vodjo mestne uprave Walterja Lübecka. Smrt je povzročil strel v glavo, policaji pa predvidevajo, da ni šlo za samomor, temveč umor, saj na kraju zločina orožja niso našli. Lübeck je bil sicer član vladajoče Krščansko-demokratske unije pod vodstvom Angele Merkel, nedavno pa so se nanj razjezili nemški skrajni desničarji, saj naj bi se leta 2015 zavzemal za pravice beguncev. Policija zaenkrat nima dokazov, ki bi smrt lokalnega politika povezovali z njegovim delovanjem pred štirimi leti.

 

Na Šrilanki je s svojih delovnih področij odstopilo osem muslimanskih ministrov. S to potezo so izkazali sočutje industrijskemu ministru Rišadu Batiudinu. Batiudinu so namreč podporniki nekdanjega premiera Mahinde Radžapakse napovedali nezaupnico, saj naj bi bil povezan s teroristi, ki so 21. aprila ubili okoli 250 ljudi. Koalicija pod vodstvom sedanjega premiera Ranila Vikermesinga kljub odstopom ni ogrožena, saj ministri niso odstopili s poslanske ali strankarske funkcije. Zapustili so zgolj delovno področje v vladi, dokler ne bo preiskava o njihovi povezanosti s teroristi končana. 

 

Nestrankarski predsednik italijanske vlade Giuseppe Conte, ki je vodja populistične koalicijske stranke Petih zvezdic in Lige, je napovedal odstop, če se vodstva omenjenih strank ne pobotata. Matteo Salvini in Luigi Di Maio sta namreč od začetka kampanje pred evropskimi volitvami še poglobila spor, ki traja že več tednov. Italija ob tem še vedno čaka na razplet sporne državne finančne politike v Evropski uniji. Conte bo tudi zaradi tega še vedno ostal na premierskem stolčku, a zahteva hiter in jasen odgovor vodij koalicijskih strank.