Spregledanega Hondurasa OFF

Spregledanega Hondurasa OFF

Aktualno-politična novica
honduras
2. 12. 2019 - 10.05
 / BritOFF

10.05

V Abecedariju spregledanih danes o Hondurasu in protestih brez konca in brez rezultata. Medtem ko smo o protestih in dogajanju v Boliviji v zadnjih mesecih poslušali tako rekoč vsakodnevno, smo povsem spregledali dogajanje v Hondurasu. V tej srednjeameriški državi z devetimi milijoni prebivalcev se množični protesti proti desničarskemu predsedniku Juanu Orlandu Hernandezu z vmesnimi prekinitvami dogajajo že dve leti, od volitev novembra 2017.

Zadnjo spodbudo so protestniki dobili, ko je bil na ameriškem zveznem okrožnem sodišču za južno okrožje New Yorka obsojen Juan Antonio Hernandez. Brat honduraškega predsednika je bil spoznan za krivega transporta mamil v ZDA, nošenja in uporabe orožja ter laganja zveznim uslužbencem. Tožilstvo je Juana Antonia Hernandeza med drugim obtožilo uvoza kokaina v ZDA s pomočjo honduraške vlade, njegovega brata in predsednika pa označilo kot sozarotnika. Denar od preprodaje mamil naj bi Orlando porabil tudi za financiranje političnih kampanj. Protestniki so kmalu zahtevali njegov odstop in mu nasprotovali s slogani, kot je “Honduras je narkodržava”.

A za razliko od Bolivije se predsedniku ni zgodilo nič, tako kot je ostal nedotaknjen po množičnih protestih in ponovni izvolitvi novembra 2017. Takrat je bila sporna že njegova kandidatura, saj mu jo je omogočilo vrhovno sodišče. Isto vrhovno sodišče je leta 2009 vojski naročilo, naj izvede državni udar proti takratnemu bolj levemu predsedniku Manuelu Zelayi, ker je ta želel razpisati posvetovalni referendum o ustanovitvi ustavodajne skupščine, s katero bi prenovil ustavo in kandidiral za svoj drugi mandat. Leta po tem je preiskovalni spletni portal The Intercept postregel z dokazi, da je vojska pri državnem udaru najverjetneje imela podporo Združenih držav Amerike. Podpora je potekala predvsem prek Pentagonovega Southcoma oziroma oddelka ameriške vojske za Srednjo in Južno Ameriko ter ameriške letalske vojaške baze Soto Cano v Hondurasu.

Washington je prav tako sprejel rezultate zadnjih volitev kot legitimne, čeprav je celo Organizacija ameriških držav na volitvah odkrila nepravilnosti, kot so namensko človeško poseganje v računalniški sistem, namensko uničenje digitalnih sledi in odpiranje volilnih skrinjic. Prav tako so manjkale nekatere glasovnice, nekatere glasovnice pa so bile tudi ponarejene. Organizacija ameriških držav je zato jasno povedala, da volitve niso dosegle demokratičnih standardov in da ni moč jasno določiti njihovega zmagovalca. Zato je organizacija, tako kot nedavno v primeru Bolivije, priporočila nove volitve, a z blagoslovom ultrademokratičnih Združenih držav nove volitve za demokracijo pač niso potrebne.

8.05

Iraški parlament je sprejel ponujeni odstop premierja Abdula Mahdija. K odstopu je Mahdija pozval veliki ajatola Ali al-Sistani, ki je vlado Mahdija javno krivil za nasilje nad protestniki in izrazil mnenje, da bo odstop vlade nasilje zaustavil. V dveh mesecih množičnih protestov, ki zahtevajo spremembo političnega sistema, so vladne sile ubile približno 400 ljudi, kar 50 v četrtek. Al-Sistani je eden največjih vzorov za dvanajstniške šiite ne samo v Iraku, temveč nasploh, in domnevno najvplivnejši človek v Iraku po Natovi invaziji. Čeprav naj bi odstop Mahdija umiril protestnike, ki so včeraj že drugič v tednu dni požgali iranski konzulat v svetem šiitskem mestu Nadžaf, bo Mahdi še zmeraj opravljal posle premierja, dokler - po starem političnem sistemu - ne izberejo novega.

Odstop je napovedal tudi premier Malte Joseph Muscat, vendar šele, ko bo njegova Laburistična stranka izbrala novega predsednika. To naj bi se zgodilo 12. januarja, ko bo Muscat odstopil kot predsednik stranke in premier Malte. Zahteve po njegovem odstopu so povezane s sojenjem v preiskavi umora preiskovalne novinarke Daphne Caruane Galizia. Na ulicah Vallette so se zbrali protestniki, ki Muscatu očitajo sodelovanje s Keithom Schembrijem, do prejšnjega tedna vodjem kabineta predsednika vlade, tudi potem, ko so Schembrija preiskovalci že povezali z Yorgenom Fenechom. Fenecha je sodišče po tem, ko mu vlada ni podelila imunitete v zameno za sodelovanje v preiskavi, obtožilo sokrivde umora novinarke.

Prvo obletnico predsednikovanja obeležuje mehiški predsednik Andrés Manuel López Obrador. Obletnico je pospremil protest proti slabšanju varnostne situacije v državi. Na severu države v  mestu Villa Unión je namreč samo v soboto v spopadih med policijo in prekupčevalci mamil umrlo 19 ljudi. Obrador za pogoste podobne smrti v zadnjem letu krivi odločitve svojih predhodnikov in zagotavlja, da Mehika ne potrebuje pomoči svoje severne sosede.

Aktualno-politične oznake: 

facebook twitter rss

 

Vam je bilo všeč, kar ste prebrali? Če bi radi spodbudili in podprli še več takih vsebin, potem kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.