BritOFF, cenjene poslušalke in poslušalci, s tretjim oktobrom spet na valovih Radia Študent. Ker je bil in ga ni več, za začetek tedna serviramo dvojno dozo tistega, kar je minilo. Ob ponedeljkih za zajtrk najprej Materialnozgodovinski BritOFF, v torek pa za sladico še Idealnozgodovinski.  

Danes o kratki zgodbi Télégraphe officiel, uradnega glasila Ilirskih provinc, ki je izhajalo le tri leta. Prvič ga je guverner provinc izdal pred natanko 212 leti, 3. oktobra 1810. Njegov konec je bil prav tak kakor konec Napoleona, hiter in klavrn. Glasilo je prvenstveno širilo propagando prve francoske republike in predstave o napredku ter civilizaciji po francoskem zgledu. Poveličevalo je moč in superiornost Napoleonovega cesarstva. V glasilu je francoska oblast objavljala odloke in uredbe, ki so uveljavljale tedanji pravni red v provincah. 

Naloga ustanovitve glasila je pripadla Augustu de Marmontu, bolj znanemu kot maršalu Marmontu, ki je bil tudi prvi guverner provinc. Naloga mu je bila predana zaradi njegovih izkušenj s Hrvaške, ko je še nosil naziv dubrovniškega vojvode. Tam je Marmont namreč že leta izdajal Regio Dalmata - časopis Kraglski Dalmatin, čigar urednik je bil italijan Bartolomeo Benincasa. Benincasa je tako postal tudi prvi urednik glasila Ilirskih provinc, ki je bil celo po izgledu zelo podoben hrvaškemu predhodniku.

Benincasa je v uvodniku prve izdaje zatrdil: “Ne nameravamo pretiravati s političnimi ali filozofskimi razmišljanji, še manj pa z literarnimi prerekanji in diskusijami”. Izrazil je pričakovanje, da bodo “različna ljudstva¸ ki sestavljajo Ilirske province, z lahkoto začutila, v kolikšni meri so njihove cenjene domovine povezane s splošnim interesom širnega cesarstva zahoda”.

A kaj, ko je bilo glasilo izdajano le v francoščini in italijanščini. Za razliko od Kraglskega Dalmatina, ki je izhajal v italijanščini in hrvaščini, je torej Telegraphe izhajal v dveh tujih jezikih. Ni izhajal niti v nemščini niti v slovenščini oziroma krajnščini, čeprav bi moralo biti po izvirni ideji glasilo kar štirijezično. Župan Gospića Šime Starčević je sicer eno izdajo glasila poskusno prevedel v “ilirski” jezik, v tem primeru hrvaščino. A do izhajanja v “ilirščini” nikdar ni prišlo.

Idejni vodje glasila so obljubljali ažurne informacije. Te so prihajale z guvernersko hitro pošto, ki naj bi bila vsaj štiri dni hitrejša od običajne. Čeprav se je glasilo imenovalo po telegrafu, ki ga je francoska vojska v tistem času že uporabljala, informacij torej sploh ni pridobivalo prek telegrafa. Ne čudi, da na Slovenskem glasilo ni bilo nikdar sprejeto, čeprav so se izdajatelji (zaman) trudili in ga delili brezplačno. Namenjeno je bilo višjim slojem, temu pa nista bila po godu ne jezik ne forma. Glasilo namreč ni izpolnilo pričakovanj o ažurnosti in hitrosti podajanja informacij. Benincasa je bil odstavljen že po nekaj mesecih. Ker je bil Benincasa tudi glavni cenzor provinc, je z njegovim odhodom glasilo pridobilo nekaj avtonomije. Prav tako je glasilo zamenjalo tiskarja. V želji po izboljšanju razmer se je Télégraphe združil s časopisom Laibacher Zeitung in tako naznanil izdajanje tudi v nemškem jeziku. To je sicer zanimanje za glasilo med prebivalci povečalo, vendar je to kaj kmalu spet zamrlo. Za Benincaso sta se na mestu urednika izmenjala dva francoska uradnika, ki ju je bolj kot znanje na mesto urednika prinesla lojalnost francoski oblasti.

Januarja 1813 je urednik postal najbolj inovativen urednik, ki ga je glasilo kadarkoli imelo. Charles Nodier je glasilu dodal svoj pridih že na samem začetku. Začel je pisati lasten feljton, ki ga je poimenoval Ilirska Statistika. V statistikah je med drugim pisal o zgodovini, botaniki in meteorologiji.

Glasilo je redno izhajalo vse do septembra 1813 in pridobivalo na priljubljenosti- kaj, ko je že bilo pred svojim koncem! Ob napredovanju avstrijske vojske je preselilo svoj sedež v Trst, kamor se je preselil tudi guverner Ilirskih provinc. Ob zmešnjavi, ki je nastala z umikom in izgubami v vojni, za pisanje ni bilo več časa. Predzadnjič je glasilo izšlo z devetdnevno zamudo 16. septembra 1813, zadnji izvod je bil natisnjen 22. septembra, takoj zatem pa je sledil popoln umik francoskih sil iz Ilirskih provinc.

Ob 8.00

V prvem krogu brazilskih predsedniških volitev je največ glasov dobil nekdanji predsednik Luiz Inácio Lula da Silva , in sicer 48,3 odstotka glasov. Dosedanji predsednik Jair Bolsonaro je osvojil 43,3 odstotka glasov. Glede na to, da noben kandidat ni dosegel več kot 50 odstotkov glasov, se bosta Lula in Bolsonaro pomerila v drugem krogu, ki bo potekal 30 oktobra. Lula je bil sicer leta 2018 obtožen v povezavi s korupcijskim škandalom državnega naftnega podjetja Petrobras, zaradi česar mu je bila dodeljena 12 letna zaporna kazen. Junija lani je vrhovno sodišče kazen razveljavilo in Lula je lahko zopet kandidiral. Nekdanjemu priljubljenemu levičarskemu predsedniku napovedujejo gladko zmago v drugem krogu. Bolsonaro je moral po drugi strani že v prvem krogu po propagando do nogometnega velezvezdnika in velejokice Neymarja.

Po tem, ko je ruski predsednik Vladimir Putin v petek razglasil priključitev samooklicanih ljudskih republik Doneck in Lugansk ter regij Herson in Zaporožje k Rusiji, bo danes o priključitvi odločal še spodnji dom ruskega parlamenta. Če bo, kar je najverjetneje zgolj formalnost, duma potrdila priključitev, bodo to postala ozemlja znotraj ruske federacije v mejah, določenih na dan njihove ustanovitve. Medtem je ukrajinska vojska dosegla velik uspeh v regiji Doneck, saj je po umiku ruskih sil prevzela nadzor nad strateško pomembnim mestom Liman.

Ob 9.00

Zaradi vojaškega udara je z mesta začasnega predsednika Burkine Faso odstopil Paul Henri Sandaogo Damiba. Udar se je sicer začel v petek, ko so vojaški častniki napovedali odstavitev Damibe, razpustitev prehodne vlade in ukinitev ustave. Razlog za udar naj bi bila nepripravljenost za boj proti terorističnim skupinam v državi in prekomerno sodelovanje z bivšo kolonialno silo Francijo, ki ima na tem območju Afrike še vedno večjo prisotnost vojaških sil. Kot novi začasni predsednik je prisegel Ibrahim Traore, ki prav tako kot Damiba prihaja iz vojaških vrst. Damiba je lanskega septembra z oblasti odstranil izvoljenega Alpho Condeja 

Poljska je dokončala gradnjo ograje na meji z Belorusijo, so sporočili s poljskega Urada za nacionalno varnost. Poljska je začela z gradnjo ograje januarja letos po začetku begunske krize, za katero naj bi bila po navedbah Poljske kriva Belorusija. Ta naj bi čez poljsko mejo pošiljala begunce in s tem ustvarila krizo, kar pa naj bi bilo maščevanje za sankcije, ki jih je proti Belorusiji uvedla Evropska unija. Ograja z bodečo žico se razprostira čez 186 kilometrov meje in je visoka 5 metrov, poljsko vlado pa je gradnja stala okoli 330 milijonov evrov.



Vir slike: https://www.dlib.si