SEDMA

Pred sobotnimi predsedniškimi volitvami v Nigeriji se razmere zaostrujejo. Vodja nigerijske policije Sulejman Abba je namreč državljane obvestil, da se bo v soboto, to je na volilni dan, v času glasovanja prepovedano prevažati z avtomobili. Promet bo dovoljen le za reševalna, gasilska in druga vozila na nujnih vožnjah, ni pa bilo pojasnjeno, kakšne ukrepe bodo proti morebitnim avtomobilistom uporabile varnostne sile. Prepovedi botruje strah pred napadi na volišča, ki jih je mogoče pričakovati predvsem od islamistične milice Boko Haram. Od včeraj so sicer tudi že zaprte vse kopenske in morske meje, razlog pa je prav tako Boko Haram.

Na dejstvo, da je sosednji Jemen na robu državljanske vojne, se odziva tudi Savdska Arabija. Po trditvah neimenovanih ameriških uradnikov, ki jih je pridobil Reuters, naj bi Savdijci na svoji južni meji že kopičili orožje, ki so ga pripravljeni uporabiti, da bi zaščitili predsednika Abd Rabbuja Mansurja Hadija. Ta je po tem, ko so septembra hutujski uporniki zasedli prestolnico Sana, prejšnji mesec pobegnil v južno mesto Aden, vendar pa se tudi tej zadnji utrdbi trenutnega režima uporniki vztrajno približujejo. Predsednik Hadi je zato v torek Varnostni svet Združenih narodov zaprosil za dovoljenje, da voljne države njegovemu režimu pomagajo ostati na oblasti, po možnosti z vojaškimi sredstvi. Najbolj zagreta je prav Savdska Arabija, ki napredovanje Hutujcev vidi kot širjenje iranskega vpliva na lastnem dvorišču, zaradi česar so za danes tudi sklicali izredno zasedanje Arabske lige v Egiptu.

Potem ko je eksodus s Kosova v zadnjih tednih zbudil precej medijske pozornosti, je kosovska policija skupaj s kolegi iz sedmih evropskih držav prijela 46 oseb in s tem razbila tihotapsko mrežo. V zadnjih nekaj mesecih je tudi prek sedaj razbite mreže Kosovo zapustilo okoli 50.000 državljanov, ki so najprej odšli v Srbijo in od tam na Madžarsko, tihotapci pa so obljubljali, da jih bodo nato spravili do Francije. Posameznik je za to pot plačal 2500 evrov, družina pa 7000. Potem ko se je razvedelo, da je obljubljeni ekonomski azil, ki naj bi ga Kosovarji pridobili, kategorija, ki sploh ne obstaja, se je tok migrantov nenadoma zaustavil.

OSMA

V kanadskem mestu Winnipeg se je začela debata o otroških knjigah v javnih knjižnicah. Sprožila jo je odločitev, da bo ena izmed knjig iz serije Tintin dokončno odstranjena iz obtoka. Tokrat se je pod kritičnim očesom znašla knjiga Tintin v Ameriki, ki v odnosu do staroselcev uporabi številne škodljive stereotipe. Zaradi pritožb je dostop do knjige že nekaj časa omejen, a še ne preprečen. O tovrstnem delovanju, torej popolni odstranitvi knjige, se namreč pojavljajo različna mnenja. Če preskočimo tiste, ki trdijo, da v knjigi sploh ni rasizma, ostanejo še zagovorniki odstranitve in pa tisti, ki pravijo, da to ni konstruktivno in da to ni pravi pristop k poučevanju o rasizmu in stereotipih.

Tintin v Ameriki pa še zdaleč ni edina problematična v seriji 24 zgodb. Ravno v prej omenjeni knjižnici si je tako na primer že več let nemogoče izposoditi knjigo Tintin v Kongu, saj ta prikazuje kolonialni odnos do afriške države in tamkajšnjega prebivalstva. Prve tri knjige v seriji, poleg Tintina v Ameriki in Tintina v Kongu še prva, Tintin v Sovjetski zvezi, so tiste, ki so najbolj pogosto kritizirane in posledično cenzurirane. To se večinoma pokaže v odstranitvi iz javnih knjižnic ali vsaj premestitvi knjige z otroškega oddelka k literaturi za odrasle.

Glavni lik v seriji je Tintin, belgijski novinar, ki v svojih številnih dogodivščinah odkriva in varuje resnico. Vprašanje je seveda, za katero oziroma čigavo resnico pri tem gre. Njegov pristop je izrazito orientalističen in v današnjem času izjemno problematičen. Tudi če sprejmemo dejstvo, da gre pri Tintinu za odraz časa nastanka knjige in torej prepričanja avtorja, ki so bila takrat prepričanja večinskega prebivalstva, to še ne pomeni, da je prost dostop do teh vsebin nujno primeren za otroke. Iluzorno je pričakovati, da ti že premorejo zmožnost kritičnega mišljenja, ki jim bo omogočila refleksijo knjige glede na njen čas nastanka in takratna evropska prepričanja. Tega se zaveda vedno večje število knjižničarjev in učiteljev in pričakujemo lahko še več odločitev o delni ali celotni cenzuri teh knjig za otroke.

Daleč od preizpraševanja popularnih Tintinov pa smo trenutno še v Sloveniji. Prej omenjene najbolj problematične prve tri knjige najprej niso bile prevedene in izdane v slovenskem jeziku, a je popularnost zbirke očitno prevladala. Lani je tako založba Učila, sicer odgovorna za vse izdaje Tintina pri nas, izdala še prvo iz serije, Tintin v Sovjetski zvezi. Ta strip je bil sicer primarno napisan na željo desničarskega urednika, ki je želel mladim v enostavni obliki predstaviti vse grozote komunizma. No, vsaj povpraševanju je bilo zadoščeno.