OB DESETIH:

Gradnja infrastrukture za tretjo razvojno os se še ni prav začela, a že povzroča težave prebivalcem ob trasi. Hitra cesta ob robu pridobivalnega prostora Premogovnika Velenje, ki naj bi Šaleško dolino povezovala s Koroško, predstavlja preveliko gradbeno tveganje. Podtalnica na tem območju je namreč previsoka in bi dolgoročno škodovala temeljem, kar pomeni, da cesta ne bi bila trajnostna. Projektant je podal elegantno rešitev z viaduktom, ki bi se vključil v vkopani del z začetkom pod velenjsko elektrarno. Od Velenja do Koroške bodo tako postavili 14 viaduktov in tri predore. Javnost, predvsem civilna iniciativa Spodnje Savinjske doline, se ob tem sprašuje o smotrnosti tako zahtevne in drage ceste za devet tisoč vozil, kolikor jih v povprečju potuje med Ljubljano in Koroško.

trasa pa bo posegla tudi v druge sfere javne infrastrukture, saj bo potekala tik ob pokopališču Podkraj. Pokopališče ima več kot 4600 aktivnih grobov, po poročilu komunalnega podjetja Velenje pa je dovolj prostora za slabih deset let delovanja. V podkrajskem žarnem zidu je prostora za 19 let, za klasični pokop 8 let, za žarne grobove pa po lanski razširitvi prav tako 8 let. Ker zakon o pogrebni in pokopališki dejavnosti predvideva prostor za vsaj 30 naslednjih let uporabe pokopališča, je bila razširitev pokopališča že predvidena, komunalno podjetje je pridobilo tudi gradbeno dovoljenje. A z določitvijo nove trase hitre ceste so načrti padli v podtalno vodo. 

Občina Velenje tako načrtuje razširitev pokopališča na sosednji parceli, torej preko predvidene hitre ceste. Zemljišče je sicer v zasebni lasti, a občina ne pričakuje prevelikih težav z odkupom in spremembo občinskega podrobnega prostorskega načrta. Še več, zaradi preklica gradbenega dovoljenja in prestavljene lokacije razširitve pokopališča bo občina Velenje od DARS-a prejela skoraj 220 tisoč evrov. V ta namen sta občina in agencija podpisali pogodbo za stanovanjski objekt s pripadajočim stavbnim zemljiščem ter pomožnim objektom na dobrih 2000 kvadratnih metrov velikem zemljišču. 

Kot vse kaže, smo tik pred trenutkom, ko bo tretja razvojna os začela pridobivati infrastrukturne obrise. Še nekaj kratkih desetletij, pa bodo v slovensko gospodarstvo in promet vključeni tudi prebivalci Koroške in Bele krajine.

OB OSMIH: 

Italijanska televizijska hiša RAI se sooča z notranjimi in zunanjimi pritiski zaradi intervjuja s sirskim predsednikom Bašarjem al Asadom. Že pred dvemi tedni je novinarka Monica Maggioni intervju posnela, a ni bil objavljen v načrtovanem programu drugega decembra, saj se z objavo ni strinjal glavni redaktor Rai News Antonio Di Bello. Slednjega je v odločitvi podprl tudi sindikat novinarjev Rai, ker avtorica Monica Maggioni več ni članica uredništva, ampak opravlja kadrovsko službo. Vse skupaj je razburilo tudi sirsko Asadovo vlado, ki je napovedala, da bo sama poskrbela za predvajanje pogovora. Zaenkrat na svetovnem spletu videoposnetka še ni, kar verjetno pomeni, da sirski mediji niso objavili intervjuja včeraj zvečer, kot je bilo napovedano.

Madžarska vlada je v parlamentarno razpravo vložila zakon o nadzoru gledališč, ki naj bi bil le prvi v vrsti zakonov za nadzor nad kulturno proizvodnjo. Zakon predvideva prerazporeditev financiranja gledališč in vzpostavitev nacionalnega kulturnega sveta. Slednji bo izvajal »centralizirano strateško upravljanje kulturnih sektorjev«, kar pomeni, da bo imel glavno besedo pri izbiri direktorjev gledališč. Seveda se s predlogom zakona ne strinjajo kulturniki in nekateri drugi javni uslužbenci, ki so se zbrali na protestu pred vladno palačo v Budimpešti. Kljub protestu in peticiji, ki jo je podpisalo več kot 50 tisoč Madžarov, vlada pričakuje, da bo parlament že jutri po hitrem postopku sprejel zakon.

V Srbiji pa so vse bolj očitni učinki približevanja »razvitemu zahodu«. Po vzoru velemest, kot je London, bo tudi Pančevo opremilo svoj javni prostor z videonadzorom. S šestimi vrstami sistemov videonadzora bo mesto opremilo šole, vrtce, javne zgradbe, pa tudi promet - kamere bodo merile hitrost in beležile registrske tablice. Ne spodobi se, da bi na sistemu nadzora javnega prostora varčevali. Mesto bo v dveh letih za kamere in videocenter, ki se bo nahajal na policijski postaji, odštelo krepko več kot milijon evrov. Medtem so v Pančevem prenehali stavkati avtomehaniki, saj jim je mesto tenkočutno podarilo 250 evrov solidarnostne pomoči. Sedaj morajo le še poservisirati pokvarjene avtobuse in promet v Pančevu se lahko ponovno vzpostavi.