DESETA

Ob dnevu Afrike tudi v Sloveniji v drugi polovici maja tradicionalno potekajo različne politične, kulturne in druge prireditve, povezane s to celino, mi pa se bomo Afrike dotaknili s člankom iz časnika Jugoslovan, objavljenem 7. septembra 1930. Slednji predstavlja idejo prirodoslovca Carla Akeleya o zaščiti naravne pestrosti v Afriki, predvsem živali, ob tem pa opozarja tudi na še danes aktualen problem lovskega turizma.

»Afrika – zoološki vrt za ves svet

Za Afriko se niso zanimali samo politiki in finančni magnati, ampak tudi učenjaki, zlasti prirodoslovci. Posebno je vzljubil Afriko naravoslovec Karl Ackeley, ki je sprožil idejo, naj bi postala Afrika velik zoološki vrt za ves svet.

Sam pa svoje ideje ni mogel izvršiti, ker je prezgodaj umrl (leta 1925.), naročil pa je svoji ženi, naj ona po njegovi smrti razširja to misel. Žena je res pridobila za misel svojega moža odličnega znanstvenika de Derscheida, ravnate­lja belgijskega »Kongo«-muzeja v Bruslju. Ta je sestavil obširno tozadevno poročilo na bel­gijsko vlado, kjer naglaša potrebo, da je treba znatne dele afriških pragozdov zaščititi, kajti ravno tako, kakor je pretila nevarnost iztreb­ljenja bizonom v Ameriki, tako se utegne en­krat izprazniti tudi neizmerna afriška džungla. Nepremišljenemu streljanju najlepših živali v Afriki je treba napraviti konec.

Danes prihaja namreč lov na afriške zveri vedno bolj v modo. Sinovi in hčere premožnih rodbin organizirajo kar cele ekspedicije v Afri­ko, kjer pobijajo zveri vsevprek, samo da se ka­sneje lahko doma bahajo s svojim plenom.

 A tudi vedno več železnic in avtomobilskih cest grade v Afriki, vsled tega pa postaja ozem­lje, kjer se zveri lahko svobodno gibljejo, vedno manjše.

Za načrt profesorja Ackeleya se posebno za­nima angleški prestolonaslednik. Ta se je iz­rekel o načrtu: 'Mi slišimo pogosto trditev, da je načrt, napraviti iz Afrike velik zoološki vrt, nespameten, češ da mora postati Afrika evrop­ska žitnica. Po mojem pa ni tega nič treba, kaj­ti ena sama četrtina Afrike zadostuje, da pre­hrani lahko desetkrat več ljudi, kakor jih da­nes živi v Afriki. Tri četrtine Afrike pa mirno lahko prepustimo živalim, ali pa bomo doživeli, da bodo cele vrste živali izumrle. Začetek je že napravil belgijski kralj, ki je leta 1925 pro­glasil 200 kvadratnih milj obsežno ozemlje za zaščiteno. To seveda je le kaplja vode v morju!'

Gospa Ackeley si prizadeva, da bi ustanovili kolikor mogoče dosti »rezervacij«, kjer bi za­sledovane in preganjane živali našle mir in var­no zavetje. Na ozemlju Tanganjika je potrebno za lov posebno dovoljenje. Ta dovoljenja pa ljudje tako zelo zlorabijo, da je ta način varstva brez uspeha. Okoli jezera Taganjika žive še danes velike črede antilop, slonov, žiraf, ceber in levov in šimpanzov. To seveda mika in vabi »sportnike«, ki mislijo, da zahteva njihova sportna čast, da kolikor mogoče dosti zveri pobijejo. To pa ni nikak sport, ampak je surovost, kajti z moderno puško ubiti leva ni nobeno junaštvo.

Zato se trudi gospa Ackeley, da pridobi vse narode, ki imajo v Afriki svoje kolonije, za svoj načrt, da se izpremeni velik del Afrike v zavarovan zoološki vrtič, kar se da doseči na ta način, da se ustanovi čim več zavarovanih ozemelj.«





OSMA



Aleksandar Vučić bo danes zaprisegel kot novi predsednik Srbije, pred tem pa je včeraj po dolgi tiskovni konferenci, na kateri se je pobahal s svojimi dosežki, odstopil s premierskega položaja. Vučića bo na čelu ministrskega zbora začasno nasledil prvi podpredsednik vlade Ivica Dačić, ki sicer ne skriva ambicij, da bi ga novi predsednik imenoval za svojega naslednika na premierskem položaju in bi sestavljal bodočo vlado. Svečana zaprisega novega predsednika, ki je napovedal, da bo kmalu odstopil tudi z vrha Srbske napredne stranke, bo 23. junija.

Državni svet je na pobudo interesne skupine, ki zastopa lokalne interese, izglasoval veto na novelo Zakona o izvrševanju proračunov za leti 2017 in 2018. Z novelo je Državni zbor zvišal povprečnino za občine in letni dodatek za upokojence, a ker višja povprečnina po mnenju predstavnikov lokalnih interesov ne sledi dejanskim potrebam občin, so predlagali veto. Novela zakona predvideva dvig povprečnine s 530 na 533,5 evra, s čimer se župani in drugi predstavniki lokalnih oblasti, ki smatrajo, da imajo občine približno 300 evrov nižjo povprečnino od v zakonu predvidene, ne strinjajo. Ob tem predlagajo tudi drugačen način delitve povprečnin med občinami.

Namesto Doba se bo v dodatnih kvalifikacijah za 1. slovensko nogometno ligo (SNL), z Aluminijem pomerilo moštvo Ankaran Hrvatini. Odbor za nujne zadeve pri Nogometni zvezi Slovenije je Primorcem, ki so minulo sezono v drugi ligi končali na 3. mestu, možnost ponudil po tem, ko je podprvak 2. SNL Dob znova zavrnil možnost napredovanja. Ankaran Hrvatini bodo na prvi kvalifikacijski tekmi predzadnje moštvo prve lige gostili že jutri.