10:05

Pozdravljeni v četrtkovem tehnološkem BritOFFU. Verjetno ste se že naveličali poslušati o Googlu, a kaj, ko ta digitalni velikan redno poskrbi za novo distopično epizodo.

V ponedeljek je anonimni Googlov žvižgač na predvajalski platformi Dailymotion objavil zdaj že odstranjeni videoposnetek, v katerem je razkril podrobnosti projekta Nightingale. Google namreč že od lanskega leta v svoj oblak shranjuje vse zdravstvene podatke pacientov druge največje ameriške mreže zdravstvenih ustanov Ascension. Nepridobitna katoliška mreža oskrbuje 50 milijonov pacientov v enaindvajsetih zveznih državah, do sedaj pa naj bi v Googlov oblak prenesla podatke že desetih milijonov pacientov. Google pa ne nastopa samo v vlogi skrbnika hrambe podatkov v oblaku. Mreži Ascension svoje storitve namreč ponuja brezplačno, saj namerava na podlagi pridobljenih podatkov bojda razviti programje, ki bi vnaprej predvidelo morebitne zdravstvene zaplete in svetovalo pri zdravljenju konkretnih pacientov.

Zakaj torej žvižgaštvo? Prvič, ker gre za popolno zdravstveno kartoteko, ki vsebuje tudi posameznikovo ime, naslov, vse laboratorijske izvide, vse radiološke izvide in zaznambe o morebitnih alergijah in cepljenjih. Prost dostop do teh podatkov naj bi imelo 150 Googlovih uslužbencev, ki naj bi jih uporabljali za samo strojno učenje in razvoj umetne inteligence. Če jim verjamemo. Drugič, ker o tem prenosu kartotek nisi bili seznanjeni niti pacienti niti njihovi zdravniki, posledično seveda niso mogli ne privoliti in ne nasprotovati temu početju. Na nesrečo pacientov jim ameriška zakonodaja o zdravstveni zasebnosti tega tudi sicer ne omogoča. Dokler tretja stran, ki so ji bili posredovani podatki, zdravstveni ustanovi pomaga pri zdravljenju pacientov, lahko njihove kartoteke prosto hrani in obdeluje. Če seveda verjamemo, da bo Google zbrane podatke uporabljal samo in izključno za zdravljenje pacientov mreže Ascension.

Google je ob razkritju projekta Nightingale hitel urno zatrjevati, da kartotek pacientov mreže Ascension nikakor in nikoli ne bo povezoval s svojimi lastnimi bazami podatkov. Zlasti pa ne za namene oglaševanja ali prodaje zainteresiranim stranem, recimo pridobitnim zavarovalnicam. Vrednost teh častnih tovariških pa nekoliko kazi dejstvo, da je bil Google samo letos kar dvakrat kaznovan zaradi zlorabe osebnih podatkov v namene oglaševanja. Januarja ga je za 50 milijonov evrov oglobil francoski informacijski pooblaščenec. Septembra pa se je bil Google prisiljen poravnati z ameriško Zvezno komisijo za trgovino, ker je personalizirane oglase na Youtubu prikazoval otrokom. Googlova denarnica je od takrat lažja za 170 milijonov dolarjev. Za povrhu pa je podoben poskus preobsežnega nabiranja zdravstvenih podatkov že leta 2017 preprečil britanski urad informacijskega pooblaščenca. Za razvoj aplikacije, ki naj bi napovedovala odpoved ledvic, je Googlovo podrejeno podjetje DeepMind želelo posrkati kar 1,6 milijona kartotek londonskih pacientov.

Preiskavo uporabe zdravstvenih kartotek v Googlovem oblaku pa je medtem že napovedal ameriški oddelek za zdravje in socialne storitve. 

8:05

V ameriškem predstavniškem domu se je pričelo javno zaslišanje prič za morebitno razrešitev ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Vršilec dolžnosti ameriškega veleposlanika v Ukrajini Bill Taylor in diplomat State Departmenta za Ukrajino George Kent sta opisala podrobnosti Trumpovih domnevno nezakonitih pritiskov na ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega. Taylor navaja, da je ameriški veleposlanik pri EU Gordon Sondland iz Kijeva neposredno sporočil Trumpu, da je Ukrajina pripravljena pričeti koruptivno preiskavo proti demokratskemu predsedniškemu kandidatu Joeju Bidnu in njegovemu sinu. Po navedbah žvižgača iz vrst obveščevalcev in pridobljenih telefonskih prepisih naj bi Trump julija vojaško pomoč Ukrajini v višini 400 milijonov dolarjev pogojeval s preiskavo proti svojemu političnemu tekmecu.

Novozelandski parlament je sprejel zakon, ki bi ob potrditvi na referendumu legaliziral evtanazijo za vse bolnike, ki jim ne preostaja več kot pol leta življenja. Potrditev zakona na referendumu je v zameno za svojo podporo zahtevala koalicijska partnerica New Zealand First. Zakona pa ni podprla  opozicijska desnosredinska stranka National Party, ki je že pozvala volilce, naj evtanazijo na referendumu naslednje leto zavrnejo. Po raziskavah evtanazijo ali pomoč pri samomoru sicer podpira približno 70 odstotkov Novozelancev.

Svet za nacionalno varnost je od vlade zahteval predloge za spremembo kazenskega zakonika, ki bi omogočala ukrepanje proti vaškim stražam in vardam. Štajerska varda pod vodstvom Andreja Šiška je pretekli konec tedna namreč spet izvajala svoje dejavnosti ob hrvaški meji, kar ni ušlo niti Reutersu. Notranje ministrstvo pa je že poudarilo, da ima po zakonodaji monopol nad uporabo sile izključno država.