ob 8.05

Po Hrvaški se je odvila množica protestov v podporo reformi šolstva. Njeno sprejetje je zastalo, saj je zaradi vladnih pritiskov odstopila strokovna skupina, ki je reformo pripravljala. V Zagrebu naj bi se zbralo med 15 in 50 tisoč ljudi, shodi pa so potekali tudi v drugih hrvaških mestih. Nasprotovanje reformi prihaja z desne in je podprto s hrvaškim klerom.

Naša južna soseda se sicer zapleta v vse hujšo politično krizo. Podpredsednik Sabora iz vrst HDZ Tomislav Karamarko je deležen kritik o povezavi z madžarskim naftnim trgovcem skupino MOL. Obtožbe prihajajo iz druge koalicijske stranke, zato ima Sabor rok, da do 18. junija izvede glasovanje o zaupnici vladi.

Makedonija pa svojo politično krizo blaži s konopljinimi olji. Ministrica za zdravstvo Marija Darkovska je napovedala, da bodo olja, ki vsebujejo do 0,2 odstotka kanabinoidov, dostopna v lekarnah brez recepta do konca tega tedna. Olja z višjo stopnjo kanabinoidov bodo dostopna na recept in bodo na police lekarn prišla do konca julija.

Makedonski Idomeni je izpraznjen, selimo pa se v Pariz. Županja Anne Hidalgo je napovedala, da bodo mestne oblasti same zgradile sprejemni center za begunce, ki bo ustrezal standardom združenih narodov. Obenem je okrcala državne oblasti, da za razreševanje begunske krize niso namenile dovolj sredstev.

ob 10.05

Nevladni lobistični organizaciji na področju regulacije elektronskih komunikacij European digital rights in Access now sta podali negativno mnenje glede novega kodeksa ravnanja na spletu, ki ga je sprejela Evropska komisija. Kodeks predvideva hitro umikanje sovražnega govora s spleta, velike elektronske korporacije pa so ga že pozdravile. Nevladniki opozarjajo, da bi moral nad kršenjem pravic bdeti zakon, in ne zasebniki. Po njihovem bo novi kodeks onemogočal delovanje organov pregona. Zaradi netransparentnega sprejemanja kodeksa s strani Evropske komisije in neposlušanja predlogov civilne družbe sta se prej omenjeni organizaciji tudi umaknili iz nadaljnjih pogovorov o kodeksu ravnanja na spletu.

Evropsko-ameriški Ščit zasebnosti, kakor se imenuje sporazum, ki mu je namenjeno nadomestiti oktobra razveljavljeni Varni pristan, v trenutnem stanju ne bi prestal presoje Sodišča Evropske skupnosti, pojasnjuje Evropski informacijski pooblaščenec Giovanni Buttarelli. Evropski komisiji vse bolj teče voda v grlo za sprejetje sporazuma o pošiljanju osebnih podatkov evropskih državljanov čez Atlantik. Evropsko sodišče je namreč v presojo dobilo vzorčne pogodbe, ki so bile začasna rešitev po propadlem Varnem pristanu. Avstrijski pravnik in aktivist Max Schrems, ki je vložil presojo o Varnem pristanu, meni, da bo sodišče tudi te pogodbe razveljavilo iz podobnih razlogov.

Ne glede na prejšnjo vest pa sta multikorporaciji Microsoft in Facebook napovedali izgradnjo nove optične povezave med Evropo in Severno Ameriko. Avgusta naj bi začeli s polaganjem optičnega kabla, ki bo povezal Španski Bilbao in Zahodno Virginio s 160 terabajti podatkov na sekundo.

Spletna stran The Pirate Bay je praznovala 10. obletnico svoje prve policijske racije. Zaseg strežnikov je spletni strani prinesel publiciteto v medijih in njena obiskanost je poskočila v milijone ogledov na dan. V desetih letih je Piratska obala postala najbolj cenzurirana spletna stran. 31. maj so tako proglasili za dan piratske neodvisnosti. Ob jubileju velja dodati še, da je za takratni obstoj strani treba zahvaliti sistemskemu administratorju, ki je naredil rezervno kopijo spletne strani v zadnjih trenutkih pred policijskim zasegom serverjev.