10:05

Pozdravljeni v četrtkovem tehnološkem BritOFFu v apokalipsi. V času sicer dokaj upravičenega koronastrahu se je marsikatero podjetje znašlo pred dilemo, kako usmerjati in komunicirati z nepredvideno množico delavcev od doma. Že na začetku pandemije je tako vzšla nova zvezda sestankovanja na daljavo, poimenovana Zoom. Prednost Zooma je, da že v svoji zastonjski različici omogoča hkratno oddaljeno sestankovanje kar stotih udeležencev za 40 minut, pri čemer pa mora račun ustvariti samo ena oseba, to je gostitelj sestanka. Ameriško podjetje, ki se na borzi trži šele od lanskega aprila, je tako v kratkem času času podvojilo svojo knjigovodsko vrednost na skoraj 30 milijard dolarjev. Volk sit, koza cela? Naka.

Že pred dobrim tednom je namreč prišlo na dan, da si Zoom v svojih pogojih uporabe pridržuje pravico do prodaje podatkov tretjim stranem, seveda tudi oglaševalcem. Tukaj ne gre samo za osebne podatke udeležencev, pač pa tudi za vsebino napisanega, povedanega in prikazanega na zaslonih. Med uporabniki Zooma pa so poleg številnih podjetij tudi politični predstavniki, denimo kabinet britanskega premierja Borisa Johnsona. Zoom je pogoje uporabe hitro popravil in jel zagotavljati, da podatkov ne bo delil z nikomer več, prav tako pa naj ne bi bilo mogoče prisluškovanje pogovorom.

A lapsusi so se kar vrstili. Zoom je uporabnike, ki imajo elektronski naslov z isto domeno, enostavno dodajal v iste skupine za klepet. Če je pri tem še izvzel najbolj uporabljane domene, kot so Gmail, Yahoo in Outlook, je pozabil na številne druge skupne domene, denimo domene ponudnikov internetnih storitev. Uporabniki so se tako znašli v klepetih s popolnimi neznanci, ki so imeli poleg tega še dostop do njihovih drugih osebnih podatkov.

Nadalje je aplikacija za Applov operacijski sistem pošiljala podatke uporabnikov Zooma Facebooku tudi v primeru, da ti za prijavo na sestanek sploh niso uporabili svojega obrazoglednega računa. Tudi to vohunjenje je moral Zoom zaradi vsesplošnega zgražanja odpraviti pred nekaj dnevi. A medtem se je že izkazalo, da je mogoče tekstovne pogovore v Zoomu sijajno izkoristiti za krajo prijavnih podatkov uporabnikov operacijskega sistema Windows. Zoom namreč vse nize, objavljene v tekstovnem pogovoru, pretvori v hiperpovezavo, uporabniki Windowsov pa tako lahko nič hudega sluteč kliknejo na zlonamerno povezavo. Tudi prijavne podatke, ki jih napadalec na ta način sicer ne more prosto prebrati, recimo geslo, lahko v njihovem zgoščenem stanju še vedno uporabi za prevzem operacijskega sistema Windows.

Zoom je prav tako zatrjeval, da so sestanki celostno šifrirani. To v praksi pomeni, da tudi ponudnik storitve, denimo poštnega strežnika, ne more prestrezati komunikacije med uporabniki. Izkazalo pa se je, da Zoom celostno šifriranje razume zelo po svoje in s trditvijo o zasebnosti pravzaprav zavaja. Celotno šifriranje uporablja samo v prometu med lastnimi strežniki, ne pa tudi na poti od pošiljatelja do strežnika samega. Zoomovi uslužbenci torej lahko berejo, poslušajo in gledajo tuje sestanke na daljavo. Menda je jasno, da podjetje ni vredno 30 milijard dolarjev samo zaradi svoje dobrosrčnosti v času korone.

In če vas vse našteto ni prepričalo, da se odpoveste zoomiranju v prid odprtokodnim rešitvam, naj dodamo še en podatek. Gostitelj lahko vklopi možnost, da je opozorjen, če sestankovni zaslon postavite na stran za več kot 30 sekund.

8:05

Vlada madžarskega premierja Viktorja Orbána je umaknila sporni osnutek zakona, ki bi v času izrednih razmer pooblastila županov prenesel na komisije za zaščito pod neposrednim vplivom vlade. Na lanskih županskih volitvah je opozicija namreč prevzela deset od 23 urbanih sedežev. Vlada je v podporo osnutku poskušala uporabiti tudi kritiko opozicije, da župani vladajočih strank nemalokrat samovoljno ukrepajo mimo občinskih svetov, kjer imajo večino predstavniki opozicijskih strank. Parlament, v katerem ima koalicija Fidesz-KDNP dvotretjinsko večino, je sicer že v ponedeljek uvedbo izrednih razmer podaljšal za nedoločen čas.

Opozicijski župani gredo v nos tudi turškemu predsedniku Recepu Tayyipu Erdoğanu. Župane Republikanske ljudske stranke je obtožil, da poskušajo z neodvisnim organiziranjem donacij za boj proti pandemiji vzpostaviti državo v državi. Podobno kot na Madžarskem opozicijski župani zasedajo vidnejše urbane položaje, denimo v Carigradu in Ankari. 

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal, da bo v Karibsko morje poslal okrepljene sile letalstva in mornarice. Uradna razlaga za povečano vojaško prisotnost v bližini Venezuele je nazdor nad kupčevanjem s prepovedanimi drogami, a kot smo poročali že včeraj, gre za pritiske na predsednika Nicolása Madura in konkurenčnega predsednika Juana Guaidója, naj skupaj oblikujeta prehodno vlado. 

Odbor DZ za obrambo je zavrnil aktivacijo 37.a člena Zakona o obrambi, s katerim bi vojski podelili izredna pooblastila. Podporo aktivaciji, za katero je potrebna dvotretjinska večina, je odreklo sedem poslancev LMŠ, Levice in SD. Ti menijo, naj vojska v času pandemije raje pomaga pri humanitarnih potrebah na podlagi že obstoječih pooblastil.