Grška socialistična vlada premiera Georga Papandreuja je ta teden sprejela ukrepe, ki naj bi ublažili njen javnofinančni primankljaj – ta znaša 12,5 odstotka bruto domačega proizvoda - in zunanji dolg, ki znaša tristo milijard evrov oziroma 112,6 odstotka njenega bruto domačega proizvoda. Nad ukrepi so zgroženi delavci javnega sektorja, saj se jim bodo zmanjšale plače in regres, podaljšala delovna doba, medtem ko bodo upokojencem zamrznili pokojnine. Poleg tega vlada predvideva tudi zvišanje davkov. S tem ukrepom naj bi privarčevali 4,8 miljarde evrov oziroma dva odstotka bruto domačega proizvoda. Za odplačevenja dolga so že začeli zbirati prijave za novo desetletno državno obveznico, s katero bi radi na finančnih trgih zbrali okoli pet milijard evrov. 



Že po prvem dnevu so banke Grčiji ponudile za sedem miljard evrov ponudb, vendar po obrestni meri 6,5 odstotka, kar je za 3,1 odstotne točke višje glede na referenčno mero državnih obveznic na področju evra. Še vedno pa ni pričakovati, da bi takšen ukrep Grčijo potegnil iz krize. Grčija še zdaleč ni edina država, ki bi imela probleme z dolgom in javnofinančnim primanjkljajem. V to kategorijo trenutno sodijo še Španija, Portugalska, Irska in Italija. Sedaj je predvsem na Evropski uniji oziroma njenem evro območju, kako bo ragirala oziroma se prestrukturirala, saj je jasno, da Grčija, in kaj kmalu še katera druga država iz evroobmočja, sama iz krize ne bo izplavala. Najprej smo govorili s sindikalistom iz največjega sindikata javnega sektorja ADEDY, ki skupaj s Komunistično partijo Grčije in ostalimi sindikati organizira protest pred grškim parlamentom.



izjava



V primeru Grčije se postavlja vprašanje, zakaj je mednarodna skupnost in še posebej Evropska unija mirno čakala na sedanji razvoj dogodkov. Konec koncev se je že pri oblikovanju evroobmočja postavljalo vprašanje o finančnem položaju države. Na dan so namreč prišli podatki o grškem friziranju finančnih kazalcev, ki niso ustrezali maastrichtskim kriterijem. S ponareditvijo bilanc je Grčija v decembru leta 2000 nominalno sicer zadostila kriterijem, čeprav s figo v žepu, s prirejanjem podatkov pa je nadaljevala tudi v nadalje. Ekonomist Jože Mencinger razlog za nedoslednost Evropske unije in Evropske centralne banke vidi tudi v zgodovinskih okoliščinah:



izjava



Poljubno kreiranje javnofinančnih kazalcev ne more biti edini razlog za sedanji položaj Grčije. Resnični vzroki se skrivajo tudi v procesih v preteklosti, predvsem v strukturnih spremembah na področju trga dela in v realnem sektorju:



izjava



O tem, koliko bo za pomoč Grčiji storila Evropska unija, kako trenutno vpliva situacija Grčije na evroobmočje in ali bo Evropska unija morala narediti strukturne spremembe, smo govorili z analitikom pri časniku Finance, Karlom Lipnikom.



izjava



Politika Evropske unije sicer prepoveduje neposredno finančno pomoč Grčiji. Kako se to sklada s trenutno precej popularno retoriko o solidarnosti v premagovanju globalne finančne krize:



izjava



Kot smo že omenili, so se grški sindikati v javnem sektorju skorajda soglasno opredelili proti vladnim ukrepom. Yiota Tavulari, predsednica Konfederacije delavcev v farmaciji, je prepričana, da bodo ukrepi pod pokroviteljstvom Bruslja prizadeli zgolj običajne ljudi:



izjava



Katera skupina ljudi je v trenutni situaciji najbolj prizadeta? In zakaj sindikalni sektor meni, da je potrebno nemudoma reagirati? Yiota odgovarja:



izjava



Do ad hoc rešitev, ki jih je grška vlada sprejela, je skeptičen tudi Mencinger. Opozarja na nekritično sprejemanje Lizbonske strategije, ki jo je v preteklih letih propagirala Evropska unija. Strategija je bila namenjena predvsem utiranju poti neoliberalni doktrini, ki ni temeljila na realnem stanju v mednarodni ekonomiji in na trgu dela:



izjava



Ena izmed možnosti razbremenitve dolgov je tudi načrtovana inflacija. Lipnika smo vprašali, če se mu zdi ta možnost realna in zakaj je Grčija v toliko slabšem položaju kot nekatere druge države iz evroobmočja, ki imajo prav tako zelo velike dolgove.



izjava



Grškega dolga ni mogoče v popolnosti odplačati, je prepričan Mencinger, ki se strinja z dvigom inflacije kot enim redkih makroekonomskih orodij, ki so na voljo:



izjava



Lani so bile v Grčiji parlamentarne volitve, na katerih je zmagala socialistična stranka PASOK. Glede na njeno levo usmerjenost bi bilo pričakovati precej večji posluh za socialna vprašanja in reševanje finančne situacije, ki ne bi potekala na hrbtih delavcev. Yiota Tavulari brezkompromisno zavrže takšna pričakovanja:



izjava



V naslednjih dneh boste zagotovo deležni še obilico medijskega poročanja o grških finančnih težavah, ki kot čeri v morju ogrožajo projekt evroobmočja. Kljub vsemu velja ohraniti mirno kri, saj gre prvenstveno za političen projekt. Takšni pa, kot vemo, pravila igre oblikujejo na podlagi trenutnih potreb. Tudi na kapitalističnih pravilih igre temelječi ekonomiji je marsikdo že prižigal svečko, a so jo na koncu politične elite z izdatnimi dozami denarja ohranile pri življenju. Kdo plačuje ceno, seveda ni potrebno poudarjati.