E pa kaj je ni škoda?

E pa kaj je ni škoda?

Aktualno-politična novica
23. 6. 2014 - 12.00

Voditelji članic Evropske unije se približujejo velikemu trku na srečanju v petek, na katerem naj bi izbrali novega predsednika Evropske komisije. Strasti na strani britanskega premierja Davida Camerona se še niso polegle, četudi mu ob strani bolj ali manj stoji le še madžarski Viktor Orban. Potem ko so se voditelji levosredinskih vlad čez vikend sestali v Parizu in družno izrazili podporo Jeanu Claudu Junckerju, seveda z nekaj vsebinskimi predlogi, kot je manjša zavezanost varčevalni politiki, imenovanju Junckerja docela nasprotujeta le še omenjena voditelja. Cameron bo še danes predsedniku Evropskega sveta Hermanu von Rompoyu predlagal odložitev odločitve, če do te ne bo prišlo, pa naj bi po neuradnih virih od voditeljev držav članic zahteval pojasnilo, na podlagi česa so se odločile prepustiti odločitev o imenovanju novega predsednika komisije Evropskemu parlamentu - odločitev, ki nima jasne pravne podlage, parlament pa jo je izkoristil za promoviranje samega sebe in utemeljevanje k večji demokratičnosti naravnane Unije. Svetovalec Angeli Merkel Norbert Roettgen dodaja: “Lahko imaš cilj, a se moraš vedno pripraviti, da ga ne dosežeš.”

 

Albanija se po policijski akciji v vasi Lazarat, ki slovi po obširnih plantažah marihuane in organiziranem kriminalu, približuje začetku pogajanj za vstop v Evropsko unijo. Kriminalisti so v minulem tednu izvedli masivno operacijo proti tamkajšnim pridelovalcem marihuane, v kateri je sodelovalo več kot 800 policajev. Do četrtka so uničili več kot 80.000 rastlin in 12,3 tone marihuane, po ocenah italijanske finančne policije pa naj bi odmaknjena vas Lazarat v lanskem letu proizvedla okoli 900 ton marihuane v vrednosti 4,5 milijarde evrov.

 

Tirana je prvo prošnjo za vstop v EU izročila že leta 2008, a je bila zaradi razburkanih odnosov med parlamentom in opozicijo ter manka reform proti korupciji in organiziranemu kriminalu zavrnjena. V junijskem poročilu Evropske komisije je bila Albanija pohvaljena za izkazan trud v implementiranju EU-orientiranih reform. Komisija je opazila tako napredek v boju proti korupciji kot tudi izboljšave v strukturni organizaciji in delovanju albanskih državnih inštitucij. Kamen spotike pa je ostajala vas Lazarat. Aktualne razmere v vasi nam je opisal Gledis Gjipali, vodja proevropskega gibanja v Albaniji.

Izjave se nahajajo v posnetku oddaje.

 

Vprašanje dekriminalizacije marihuane postaja vse bolj aktualno tako na nacionalni kot tudi na mednarodni ravni. Tema, ki kliče po še večji pozornosti mednarodne skupnosti in usklajenem ukrepanju, pa je obravnava migracij in migrantov. Blago še vedno uživa več svobode prostega gibanja kot ljudje, sploh ko so meje, ki se jih prestopa, zunajevropske. Kljub temu je bila EU v minulem letu malenkost bolj radodarna z begunci in status azilanta podelila 135.700 osebam. V letu pred tem je azil v Evropski uniji prejelo 116.200 prosilcev. Največji delež novih azilantov pripada sirijski narodnosti, v lanskem letu jih je bilo 35.8000. Sledijo jim Afganistanci, teh je bilo lani 16.400, in Somalci.

 

Preveč nekontrolirano pa se za zasebnosti željne posameznike premikajo in izrabljajo osebni podatki, ki jih objavljamo na internetu. Irsko vrhovno sodišče in avstrijski aktivist za pravico do elektronske zasebnosti Max Schrems sta v sredo, 18. junija, na vrhovno sodišče Evropske unije vložila tožbo proti Facebooku. Popularno družabno omrežje obtožujejo špionaže nad svojimi uporabniki v dobrobit ameriških korporacij in tajnih služb. Gre za prvi večji proces, ki izprašuje pravico do varovanja zasebnosti na internetu, a ker je tema zajetna, vanjo vpletene figure pa kalibri velikega formata, razpleta ne gre pričakovati prej kot v letu in pol.

 

Obtožba proti Facebooku temelji na dokumentih, ki jih je objavil bivši ameriški agent Edward Snowden in po katerih naj bi bil Facebook, skupaj z Googlom, Yahoojem in Microsoftom, vpleten v ameriški program nadzorovanja z imenom »Prism«. Predloženi dokumenti vsebujejo podatke o tem, kako so ameriške vohunske službe v navezi z ameriško Nacionalno agencijo za varnost omenjenim podjetjem izplačale milijonske zneske za izvedbo globalne vohunske operacije. Ameriška podjetja so sicer dolžna slediti evropskim zakonom in predpisom o zaščiti osebnih podatkov. Prenos informacij o državljanih EU v Združene države Amerike ureja 14 let staro soglasje z imenom Safe Harbour. Vložitelj tožbe proti Facebooku, Max Schrems, zahteva preiskavo o tem, ali je Facebook s sodelovanjem v vohunski operaciji Prism kršil dogovore o varovanju zasebnosti, ki jih vsebuje omenjeni evropsko-ameriški pakt.

 

Vrhovno Evropsko sodišče je v četrtek odobrilo pravico do denarne podpore Francozinji, ki je bila pred prekinitvijo dela zaradi nosečnosti zaposlena v Veliki Britaniji. Francozinja je v Veliki Britaniji živela od leta 2006 in z delom prekinila v šestem mesecu nosečnosti. Angleške oblasti  so nosečnici sprva zavrnile prošnjo do denarne pomoči, češ da ji ta kot brezposelni tujki ne pripada več. Denarna podpora v Veliki Britaniji je bila do omenjene odločitve vrhovnega Evropskega sodišča namenjena le tujcem v zaposlitvenem razmerju, tudi v primeru nosečnosti. Tujke na porodniškem dopustu po novem ohranijo status delavke in s tem tudi pravico do prejemanja državne finančne pomoči.

 

Še en spor je zavel med Veliko Britanijo in Francijo, in sicer glede izobešanja simbolov Evropske unije na spominskih priredtivah, ki beležijo dve svetovni vojni. Britanski uradniki od francoskih zahtevajo, da na teh niso prisotni simboli Unije, češ da ta nima nič s tem. Van Rompuy odgovarja z mislijo, da je Evropska unija edinstven projekt miru, ki je zrasel iz izkušnje dveh vojn, kar, če ne doma, razumejo vsaj onkraj evropskih meja.

 

Državljanom onkraj meja evropske trdnjave pa bo v primeru sprejetja novih smernic za podelitev turističnih viz olajšan prihod na oddih v območje Schengna. Prebivalci držav, kot so Kitajska, Indija in Indonezija, so morali za pridobitev vize imeti zdravstveno zavarovanje z minimalnim kritjem v vrednosti 30 tisoč evrov. Nove smernice za podelitev turističnih viz ne določajo več te zahteve, postopki pa naj bi se skrajšali s 15 na 10 dni. Evropska komisija predvideva, da bo na letni ravni Unijo obiskalo 6,6 milijona več ljudi, v gostinstvu in turizmu naj bi se na račun spremenjene vizne politike ustvarilo za 1,3 milijona več delovnih mest, kar 130 milijard evrov pa naj bi ti obiskovalci v naslednjih petih letih porabili na tleh Evrope. Časnik The Jakarta Post ponudi še statistiko zavrnjenih prošenj za turistično vizo - Indonezijci so se z 1,6 odstotka odrezali najbolje, medtem ko so evropski uradniki zavrnili kar 6 odstotkov Indijcev in Tajcev ter 4 odstotke Kitajcev.

 

Projekt podpira Evropski parlament

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.