Odbor evropskega parlamenta za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve je v sklopu razprave o neobvezujoči resoluciji o razkrivanju osebnih podatkov zavrnil predlog dodelitve političnega azila v Evropski uniji nekdanjemu sodelavcu ameriške Agencije za nacionalno varnost, krajše NSA, Edwardu Snowdnu. Snowden, ki se trenutno nahaja v političnem azilu v Moskvi, je pred časom razkril vseobsegajoč nadzor ameriških obveščevalcev, zaradi česar mu v Združenih državah grozi sodni pregon. Nekateri evropski poslanci, člani odbora za državljanske svoboščine nasprotno  vidijo Snowdnova razkritja kot opozorilo pred spornimi posegi v slehernikovo zasebnost, zato so predlagali, da bi početje ameriškega žvižgača na nivoju Evropske unije dekriminalizirali in ga z azilom zaščitili pred sodnim pregonom v domovini. Poslanec evropskih Zelenih, Jan Phillip Albrecht, je ob tem dejal, da bi morala Evropska unija pokazati več hrbtenice in samostojnega odločanja. Pri tem je namignil tudi na lobiranje Združenih držav med člani odbora, ki pa se je izkazalo za produktivno, saj je bil predlog za Snowdnov azil, s kopico amandmajev, ki navidez pripirajo vrata spornemu delovanju NSA v Evropi, preglasovan.

Kmetijski odbor Evropskega parlamenta je zavrnil osnutek predpisa o regulaciji semen. Gre za združitev dvanajstih že obstoječih direktiv v eno, pri čemer bi po mnenju Evropske stranke Zelenih zaradi posplošenja prišlo do okrnitve biodiverzitete, prehranske varnosti in zmnajšanja neodvisnosti kmetov. Pojavil se je tudi pomislek, da bi se s sprejetjem močno omejil manevrski prostor držav članic v sprejemanju lastnih pravil na tem področju. Odločitvi sledi pregled predloga s strani celotnega Evropskega parlamenta, in bo v primeru ponovne zavrnitve Komisija morala predlog umakniti in pred ponovno predstavitvijo spremeniti.

S problematikami kmetijskih politik pa se ukvarja tudi Svet Evropske unije, znotraj katerega je rekordno število članic, oziroma njihovih zunanjih ministrov, glasovalo proti avtorizaciji gojenja gensko spremenjene koruze vrste Pioneer 1507 podjetja DuPont Pioneer. Proti je glasovalo kar 19 držav članic, a se moč glasov posamezne države meri glede na število prebivalcev, ki pa ni zadostovalo kriteriju kvalificirane večine. Nemčija, katere glas ima znotraj Sveta veliko težo, se je tega glasovanja vzdržala, saj znotraj vladne koalicije niso uspeli oblikovati enotnega mnenja. O avtorizaciji bo tako odločala Evropska komisija, ki naj bi jo kljub nasprotovanju številnih članic sprejela.

O tem, zakaj je avtorizacija problematična, smo govorili z belgijskim evropskim poslancem Zelenih, Staesem Bartom.

Izjava se nahaja v posnetku oddaje.

Omenjena gensko spremenjena koruza je sicer že dovoljena za uporabo kot krma. Barta smo zato povprašali, zakaj je to, da se dovoli tudi proizvodnja, tako velikega pomena.

Izjava se nahaja v posnetku oddaje.

Nad dogajanjem v evropski politiki glede gensko spremenjene hrane je zelo zaskrbljen tudi okoljevarstvenik Anton Komat.

Izjava se nahaja v posnetku oddaje.

Na nivoju Evropska unija - Združene države Amerike se nadaljujejo pogajanja o čezatlantskem sporazumu o trgovini in vlaganjih, evropski poslanci pa so na včerajšnji predstavitvi mnenj evropske pogajalce pozvali k previdnosti. Evroposlanci so na bruseljske oblasti in pogajalce apelirali, naj pri sklepanju dogovorov upoštevajo ne samo znanstvena dognanja na tem področju, ampak tudi nepredvidljive dolgoročne posledice, ki bi jih sklenjeni sporazumi utegnili prinesti. Pri tem so izpostavili vprašanja kloniranih živali, hormonov v govedini in gensko spremenjene hrane. Strokovnjaki sicer poudarjajo, da so razlike v pristopu med ZDA in Evropsko unijo do večine odprtih vprašanj v pogajanjih majhne, poslanci pa so se zavzeli, da pri sklepanju končnih dogovorov ne bi upoštevali zgolj trenutnih znanstvenih dognanj, ki znajo biti na dolgi rok varljiva. Francoska poslanka Francoise Castex, članica evropskih socialistov, ki v imenu evropskega parlamenta spremlja pogajanja o čezatlantskem sporazumu, je ob tem izpostavila primer azbesta, katerega nevarnosti so se pokazale šele po njegovi dolgotrajni uporabi v gradbeništvu.  

Belgijski poslanec Staes Bart je razlike med ZDA in EU, ko gre za pristop k sporazumu, pojasnil na področju proizvodnje gensko spremenjene koruze, o katerem smo govorili v prejšnji novici.

Izjava se nahaja v posnetku oddaje.

V Evropskem parlamentu je potekala razprava o posledicah politik trojke, torej Evropske komisije, Evropske centralne banke in Mednarodnega denarnega sklada. Poslanci so prišli do zaključka, da je trojka povzročila socialno opustošenje, s tem ko je države prisilila v ignoriranje standardov socialne države. Obtožbe ne letijo le na kršenje standardov posamezne države, ampak naj bi bila dejanja tudi v nasprotju z Evropsko socialno listino ter konvencijami o zaposlovanju Mednarodne organizacije dela. Poudarili so nujnost vrnitve na prejšnje standarde v državah, v katerih je trojka določala ekonomske reforme v zadnjih štirih letih, torej v Grčiji, na Irskem, Portugalskem in Cipru. Poročilo o delovanju gre zdaj v nadaljnjo obravnavo Ekonomskemu odboru Evropskega parlamenta, katerega predstavniki pa so že opozorili na popolno pomanjkanje demokratičnega nadzora nad delom trojke in nujnost vzpostavitve novega sistema, ki bi bil parlamentu direktno odgovoren.

Evropska unija odpira svoje vzhodne meje. Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve Evropskega parlamenta je potrdil predlog slovenske poslanke Tanje Fajon o odpravi vizumov za vstop moldavskih državljanov v države Unije. Za dosego dogovora je Moldavija morala izpolniti številne zahteve na področjih varovanja mej, preprečevanja trgovine z ljudmi in korupcije. Po potrditvi s strani odbora predlog zdaj čaka še glasovanje celotnega Evropskega parlamenta, ki bo potekalo 25. februarja v Strasbourgu. Pa da vidimo.

Projekt podpira Evropski parlament