Raziskuješ kohezijsko?

Raziskuješ kohezijsko?

Oddaja

Cikel oddaj je namenjen ozaveščanju splošne javnosti o evropski kohezijski politiki in o možnostih črpanja kohezijskih sredstev, ki omogočajo izvedbo različnih projektov. Cikel oddaj pripravljamo novinarji Aktualnopolitične in Znanstvene redakcije Radia Študent v sodelovanju s Centrom za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij. V današnji oddaji se bomo navezovali na posvet “Govoriš kohezijsko?”, ki se je 17. januarja letos odvil v City hotelu Ljubljana. Ciljna ideja srečanja je bila zainteresiranim udeležencem predstaviti priložnosti, ki jih kohezijska politika omogoča raziskovalcem, in morebitnim interesentom omogočiti izvedbo najrazličnejših projektov.

Evropska kohezijska politika
Kako Evropska unija skrbi za ospodarski razvoj regij in mest, gradnjo infrastrukture, rast delovnih mest ipd.
 / 22. 10. 2018

Povabljeni govorci, predstavniki iz vrst različnih vladnih institucij in sodelujočih ministrstev so predstavljali vsebino aktualnih razpisov in spregovorili o trenutnem stanju na področju kohezijske politike. Tako so zainteresirani dodobra spoznali možnosti za prejem kohezijskih sredstev in se morda uspeli spoznati s sorodnimi organizacijami, s katerimi bi lahko združili ideje in skupno kandidirali za sredstva kohezijske politike. S pomočjo prejetih sredstev bi tako lažje uresničili zadane projekte.  

Kohezijska politika pripomore k uresničevanju ciljev, zadanih v strategiji Evropa 2020. To je strategija Evropske unije za trajnostno in vključujočo rast. Cilj strategije je podpora raziskavam in inovacijam ter podpiranje malih in srednje velikih podjetij. Med cilji ima zapisano tudi uresničevanje trajnostno naravnanih ukrepov s področij okolja, prometa, zaposlovanja, izobraževanja in učinkovitejše javne uprave. Namen kohezijske politike je prerazporejanje sredstev iz bogatejše v manj razvite države in regije EU. Tako bi v ideji manj razvite regije lažje dohitele razvitejšo Evropo, s tem pa bi se zmanjšalo gospodarsko in socialno neravnovesje v Evropski uniji.  

Kohezijska politika se financira iz treh skladov: iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, Evropskega socialnega sklada ter iz Kohezijskega sklada. Sredstva iz kohezijskih skladov so dodeljena državi Sloveniji ne glede na regijsko porazdeljenost posameznih projektov. Nasprotno pa sredstva, namenjena Sloveniji, iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in sredstva iz Evropskega socialnega sklada Slovenijo razdeljujejo na dve kohezijski regiji: vzhodno in zahodno. Vzhodna kohezijska regija je uvrščena med manj razvite regije in ji tako pripada 60 odstotkov sredstev, zahodni regiji pa je namenjenih 40 odstotkov sredstev.

Ključna spremenljivka za določanje obsega kohezijskih sredstev na regijo oziroma državo je namreč njena razvitost glede na povprečni BDP Unije. Ta je bila v času prejšnjih pogajanj na ravni Slovenije pod 75 odstotkov, danes pa je že čez 87 odstotkov. Dodatna negativna okoliščina je bila, da je zahodna Slovenija glede na razvitost uvrščena med bolj razvite regije, ki so upravičene do najnižje intenzivnosti pomoči.

Slovenija je bila tako v pogajanjih soočena z izrazito neugodnim pogajalskim izhodiščem, saj so države in regije ravno v prehodu od manj k povprečno razvitim državam soočene z najbolj drastičnim padcem razpoložljivih sredstev. Slovenija je tako v celotnem, večletnem procesu priprav na pogajanja izrazito poudarjala nujnost nadaljevanja investicij s pomočjo kohezijskih sredstev tako v vzhodni kot zahodni Sloveniji.

O razdeljenosti Slovenije na Vzhodno in Zahodno kohezijsko regijo ter dinamiki med njima
 / 31. 10. 2018

Državni in regionalni organi v Operativnih programih določajo prednostne osi, vsebinske prioritete in cilje. S tem odločijo tudi, kako se bodo razpoložljiva sredstva razdeljevala. V Operativnem programu za izvajanje Evropske kohezijske politike v letih od 2014 do 2020 so določili enajst prednostnih osi.

Največ priložnosti, zanimivih za raziskovalce, je zajetih predvsem v Prednostni osi 1. Prednostna os 1 stremi k mednarodni konkurenčnosti raziskav, inovacij in tehnološkega razvoja v skladu s pametno specializacijo za večjo konkurenčnost in ozelenitev gospodarstva. Več o tem, kaj je pametna specializacija, nam razloži dr. Peter Wostner, vodja Sektorja za koordinacijo pametne specializacije iz Službe vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko.

Izjava

Za prehod v pametno specializacijo se mora seveda poklopiti več dejavnikov. O pomenu različnih dejavnikov pri prehajanju v pametno specializacijo spregovori Wostner.

Izjava

Wostner nadaljuje z razmišljanjem o dejavnikih, pomembnih pri uvajanju pametne specializacije, in o vlogi kohezijskih sredstev.

V okviru prednostne osi 1 je največ naložb namenjenih izboljševanju infrastrukture za raziskave in inovacije ter spodbujanju naložb podjetij v raziskave in inovacije. Glavni cilji Prednostne osi 1 so, da bi bila po zaključku projekta uporaba raziskovalne infrastrukture učinkovita in da bi se zvišal delež inovacijsko aktivnih podjetij. Cilja tudi na razvoj znanj in kompetenc, ki bi omogočili boljše nacionalno in mednarodno sodelovanje v trikotniku znanja.

O ukrepih za izboljšanje črpanja kohezijskih sredstev, ki se trenutno izvajajo, Romana Pogorelec, vodja sektorja za strukturne sklade na področju raziskovalno-razvojne dejavnosti na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport.

Izjava

V tretji oddaji projekta Govoriš kohezijsko? o tisti kohezijski politiki za podjetja in nevladnike
 / 30. 11. 2018

O uspešnosti črpanja finančnih sredstev in o uspešnosti izvajanja ukrepov nadaljuje Pogorelec.

Izjava

Tudi Jernej Salecl iz Direktorata za internacionalizacijo, podjetništvo in tehnologijo z Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo je prepričan, da sredstva v zadnjih letih črpamo zelo uspešno.

Izjava

Prav tako obrazloži, v kakšnih razmikih se razpisi ponavadi odpirajo in v kakšnih časovnih okvirjih se planira financiranje:

Izjava

Pogoji, ki določajo, kdo je upravičen do katerih sredstev, so po Saleclovih besedah strogi, prav tako nadzor nad samo porabo:

Izjava

Lahko dodamo, da je uradna meja med srednje velikim in velikim podjetjem definirana po uredbi EU, in sicer je veliko podjetje vsako podjetje, katerega promet presega 50 milijonov evrov letno, ima več kot 250 zaposlenih in oziroma ali 43 milijonov evrov bilančne vsote. Več o posameznih projektih v izvedbi Direktorata za znanost na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport; namenjenih spodbujanju povezav raziskovalcev z gospodarstvom podrobneje razloži Pogorelec.

Izjava

Prav tako imajo na Direktoratu za internacionalizacijo, podjetništvo in tehnologijo kar nekaj projektov, ki bi jih želeli podati kot primere pozitivne prakse. Salecl:

Izjava

Kot omenjeno, je eden izmed večjih faktorjev vpliva na obseg sredstev sama regionalna lokacija oziroma delitev na vzhodno in zahodno kohezijsko regijo, iz česar izvirajo tudi nekatere ovire:

Izjava

A po Saleclovem prepričanju to nikakor niso nepremostljivi problemi:

Izjava

Kohezijska sredstva Evropske unije za zdravo življenjsko okolje
 / 25. 12. 2018

Kot primer raziskovalnega projekta, spodbujenega s kohezijskimi sredstvi, predstavljamo projekt Bioapp. Projekt Bioapp financira program sodelovanja Italija-Slovenija Evropskega sklada za regionalni razvoj Evropske unije. Med projektom si sodelujoči prizadevajo za vzpostavitev trajnostnega pretoka informacij med akterji, vključenimi v proizvodnjo izdelkov iz biopolimerov, in za njihov razvoj. Osredotočajo se predvsem na potencialno uporabo biopolimerov za potrebe zdravstva ter kozmetične in prehranske industrije. Projekt in sodelujoče pri projektu predstavi vodja projekta dr. Uroš Novak, raziskovalec z Odseka za katalizo in reakcijsko inženirstvo na Kemijskem inštitutu.

Izjava

Novak podrobneje opiše cilje projekta.

Izjava

Več o namenski porabi kohezijskih sredstev pri poteku projekta Novak:

Izjava

V okviru projekta Bioapp so sodelujoči raziskovalci že prišli do prvih rezultatov.

Izjava

Spoznali smo posamezne ukrepe, namenjene raziskovalcem, za spodbujanje črpanja kohezijskih sredstev na posameznih ministrstvih in za spodbujanje pomoči med gospodarstvom in raziskovalnimi institucijami. Predstavili smo tudi potek in delovanje raziskovalnih projektov, financiranih s kohezijskimi sredstvi, v praksi. Nadebudnim raziskovalcem svetujemo, da se postavite v prežo, saj sledi napoved Pogorelec o razpisu, ki ga na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport pripravljajo letos.

Izjava

Počasi smo prečesali del možnosti kohezijske politike, ki jih ta omogoča raziskovalcem in njihovemu povezovanju z najrazličnejšimi gospodarskimi panogami. Zaključimo lahko s pogledom Jerneja Salecla na trende kohezijske politike v prihodnjih letih:

Izjava

 

V sodelovanju s CNVOS raziskujemo uspešnost Slovenije pri črpanju sredstev iz kohezijskih skladov EU.

Oddaja je nastala v okviru projekta Govoriš kohezijsko?, ki ga podpira Evropska komisija. Podana mnenja v oddaji ne odražajo mnenj Evropske komisije, slednja pa tudi ne odgovarja za uporabo podanih informacij v oddaji.

facebook twitter rss

 

Vam je bilo všeč, kar ste prebrali? Če bi radi spodbudili in podprli še več takih vsebin, potem kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.