Prvo poglavje: Uvod v kohezijsko politiko, drugič
Pozdravljeni v drugi oddaji projekta Govoriš kohezijsko, ki jo na Radiu Študent pripravljamo v sodelovanju s Centrom za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij Slovenije oziroma CNVOS. V prvi oddaji smo predstavili delovanje Evropske kohezijske politike in kako evropska sredstva funkcionirajo v Sloveniji. Danes pozornost usmerjamo na organizacijske vidike kohezijskega financiranja, na teritorialno razdeljenost na regije, na povezovanje državnega in evropskega financiranja in tako dalje.
Birokratska mreža organov je sestavljena iz treh nivojev. Kako so ti sestavljeni, pojasni Bojan Suvorov, direktor urada za kohezijsko politiko ali krajše s kratico SVRK:
Slovenija je za potrebe evropske kohezijske politike razdeljena na dve regiji, ki upravljata s približno dvema tretjinama kohezijskega denarja. Sredstva znotraj kohezijske politike se podeljuje po statistični delitvi na vzhodno in zahodno kohezijsko regijo. Slednja zaradi višjega povprečja BDP-ja glede na evropsko povprečje dobiva manj sredstev, medtem ko je vzhodni dodeljeno več sredstev. Od kje ta delitev, pojasni Ivan Žagar, direktor Razvojnega sveta kohezijske regije Vzhodna Slovenija
Ekonomsko statistična razdelitev, ki izhaja iz pragmatične odločitve, pa navkljub pragmatičnim izvorom proizvaja učinke, ki utrjujejo že tako ali tako neenak gospodarski in socialni položaj med regijami. Nadaljuje Žagar.
Kot nadaljuje Žagar, problem leži v primanjkljaju zgodovinsko in institucionalno izoblikovanih regij.
Prav tako je črpanje sredstev zaznamovalo več nepravilnosti, ki jih je v svoji reviziji ugotovilo tudi Računsko sodišče. Poglaviten problem, na katerega je revizija opozorila, je predvsem v manku centralnega in transparentnega nadzora nad informacijami o črpanju sredstev. Kako poteka nadzor in kako ugotovitve, komentirajo na Uradu, Suvorov.
Nadalje smo govorili z Jelkom Grosom iz Zavoda za šport RS Planica, ki je s kohezijskimi sredstvi obnovil in dogradil Nordijski center Planica ter v okviru programov Mladi za mlade in Zdrav življenjski slog spodbuja zaposlovanje diplomantov športne smeri in izvajanje športnih programov, ki jih izvajajo šole in športna društva. Gros nam je razložil naravo financiranja večjih investicijskih projektov in nujnost povezovanja državnih proračunskih sredstev ter evropskih sredstev.
Priprava naslednje evropske finančne perspektive, ki bo trajala od leta 2021 do leta 2027, je v polnem teku. Zaznamuje jo predvsem izguba okoli 8 odstotkov sredstev ali 85 milijard evrov, ki jih je v prejšnjem sedemletnem obdobju prispevala Velika Britanija. Evropa bo na drugi strani namenila več denarja za varnost. Kaj to pomeni za kohezijsko politiko, razlaga Bojan Suvorov:
V novi finančni perspektivi se bodo sredstva najbolj zmanjšala vzhodnoevropskim državam, povečala pa mediteranskim državam, tudi na račun sredstev za reševanje migrantske krize. Po sedaj predstavljenih načrtih se bodo sredstva, namenjena Sloveniji, zmanjšala za 9 odstotkov, kar pa se lahko v prihodnosti še spremeni:
V okviru projekta Govoriš kohezijsko na Radiu Študent pripravljamo še 6 podcastov, na našem Youtube kanalu Radio Študent RTVŠ pa si lahko ogledate tudi posnetke konferenc o kohezijski politiki, ki so 23. in 26. tega meseca potekale v Mariboru in Ljubljani.
Oddaja je nastala v okviru projekta Govoriš kohezijsko?, ki ga podpira Evropska komisija. Podana mnenja v oddaji ne odražajo mnenj Evropske komisije, slednja pa tudi ne odgovarja za uporabo podanih informacij v oddaji.
Dodaj komentar
Komentiraj