V zaključni oddaji sklopa “Govoriš kohezijsko?” se vračamo k preteklim oddajam o evropski kohezijski politiki in predvsem izpostavljamo njene pomanjkljivosti in stranpoti. V prejšnjih oddajah smo že skicirali sistem financiranja evropske kohezijske politike ter si ogledali delitev in financiranje vzhodne in zahodne kohezijske regije. Pobližje smo tudi spoznali, kako in v kakšen namen so kohezijska sredstva uporabljena v javni upravi, pri varovanju biodiverzitete, pri spodbujanju podjetništva, raziskovanja in izobraževanja, pri skrbi za zdravo življenjsko okolje in pri zmanjševanju socialnih razlik. Poleg tega smo izvedelio tudi, kakšna so mnenja poslancev o dotični politiki.

Spomnimo: cilje evropske kohezijske politike opredeljuje Enotni evropski akt iz leta 1986, zapisani pa so tudi v Lizbonski pogodbi. Programska shema razporejanja denarja je razdeljena na sedemletna obdobja. Sredstva za kohezijsko politiko predstavljajo približno tretjino celotnega proračuna Evropske unije. Za obdobje od leta 2014 do leta 2020 bo v celoti namenjenih 351,8 milijarde evrov, Sloveniji pa so v tem obdobju na voljo tri milijarde evrov. Kohezijska politika se financira iz treh skladov: iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, Evropskega socialnega sklada ter iz Kohezijskega sklada.