Pozdravljeni v šesti oddaji cikla Govoriš kohezijsko. Ta je namenjen ozaveščanju splošne javnosti o evropski kohezijski politiki in o možnostih črpanja kohezijskih sredstev, ki omogočajo izvedbo različnih projektov. Cikel oddaj pripravljamo novinarji Aktualnopolitične in Znanstvene redakcije Radia Študent v sodelovanju s Centrom za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij. V današnji oddaji se bomo navezovali na dogodek Javna uprava po meri državljana: kako jo lahko spremenimo sebi v prid?, ki je potekal 14. februarja v City hotelu v Ljubljani. Na njem so sodelovali predstavniki ministrstva za javno upravo in službe vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko. Namen dogodka je bil predstaviti, kako se s pomočjo kohezijskih sredstev podpira namen posodabljanja javne uprave in razpravlja, kaj se pri tem lahko še spremeni na bolje.

Kot smo predstavili v preteklih oddajah projekta Govoriš Kohezijsko na Radiu Študent, je glavna ideja pri izvajanju evropske kohezijske politike v tem, da se znotraj Evropske unije z razporejanjem sredstev zmanjšajo razlike v razvitosti med državami in regijami. V praksi to pomeni, da bogatejše države Evropske unije v bruseljski proračun prispevajo več denarja, kot ga prejmejo. Manj razvite države, med katere spada tudi Slovenija, pa iz njega črpajo več denarja, kot ga prispevajo in so tako “neto prejemnice”. Natančneje se količina teh sredstev določa za vsako sedemletno programsko obdobje posebej, pri čemer država članica z Evropsko komisijo uskladi in identificira prednostne naložbe ter sklene tako imenovani Partnerski sporazum.

Sloveniji je v programskem obdobju 2014-2020 na podlagi Partnerskega sporazuma namenjenih približno 4 milijarde evrov sredstev. Od tega dobre tri milijarde evrov prihajajo iz skladov evropske kohezijske politike, in sicer predvsem iz treh - Evropskega sklada za regionalni razvoj, Kohezijskega sklada ter Evropskega socialnega sklada. Ta denar pri nas upravlja Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko - krajše SVRK, ki je pristojna za pripravo Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike. SVRK nato za vsako posamezno obdobje podrobneje določa prednostne osi, vsebinske prioritete in cilje. Prav tako opravlja vlogo potrjevanja projektov, ki se potegujejo za sredstva, kot pojasni Mateja Mejavšek iz Sektorja za sklade v SVRK-u.

Izjava

V obdobju 2014-2020 Slovenija sledi tematskim ciljem, ki jih določa strategija Evropa 2020, mednje pa torej spada tudi razvoj in posodabljanje javne uprave. Finančna uprava je nedavno objavila podatek, da smo v letu 2018 zaradi oddajanja vlog o vzdrževanih družinskih članih porabili za 20 metrov papirja in s tem uničili 17 zdravih dreves, porabili 7 tisoč litrov vode in 320 litrov nafte. Na štetje dreves, ki jim bomo prizanesli z uporabo eDavkov, bomo morali še malo počakati, medtem pa lahko pogledamo, kateri projekti se izvajajo v sklopu razvoja in posodabljanja javne uprave ter kako uspešni so.

Naložbe na enajsti prednostni osi se delijo na dva dela, med upravičenci pa so tako državne institucije kot nevladne organizacije. Več Mejavšek.

Izjava

Naložbe skupno obsegajo dobrih 62 milijonov iz Evropskega socialnega sklada. Kot pri drugih prednostnih oseh so sredstva tudi tu razdeljena na zahodno in vzhodno kohezijsko regijo. Kljub temu da je sicer vzhodni regiji, ki se uvršča med manj razvite regije v EU, iz skladov namenjenih 60 odstotkov sredstev evropskih skladov, je na enajsti prednostni osi več evrov namenjenih zahodni regiji, in sicer približno 37 milijonov. Dobršen del sredstev gre namreč za projekte, ki jih izvaja ministrstvo za javno upravo in ki ima v tem primeru vlogo upravičenca do sredstev. Kot pojasni Mejavšek, je SVRK v trenutni finančni perspektivi za tovrstne projekte hitro podelil vsa razpoložljiva sredstva.

Izjava

V nadaljevanju bomo pogledali nekatere izmed teh projektov. Največji projekt, ki ga v trenutni perspektivi izvaja ministrstvo za javno upravo, je znan pod imenom Uprava 2020, znotraj katerega se izvajajo različne dejavnosti. Ena izmed njih je prenova portala eUprava, ki uporabnikom ponuja opravljanje upravnih storitev po svetovnem spletu. Začetki portala segajo že v leto 2001, nazadnje pa je večjo prenovo portal doživel leta 2013, še pred sprejetjem zdajšnje finančne perspektive. Tatjana Mizori Zupan, vodja projekta eUprava, opiše tri največje spremembe v sklopu prenove.

Izjava

V finančni perspektivi 2014-2020 portal nadaljuje uvajanje novih storitev, predloge zanje pa sprejemajo tako od državljanov kot od državnih organov. Med možnostmi vpogleda v osebne podatke so nazadnje na primer uvedli možnost, da ima voznik vpogled v število kazenskih točk, ki jih je pridobil s kršenjem predpisov pri vožnji. Razvoj novih storitev na portalu sicer omejujejo določeni okvirji, ki jih določa bodisi zakonodaja ali pa sama ministrstva. Mizori Zupan opiše, od česa vse so pri razvoju storitev odvisni.

Izjava

Druga dejavnost znotraj operacije Uprava 2020 je portal STOP birokraciji. Vodja portala Slavko Patekar pojasni, kateri sta glavni usmeritvi projekta.

Izjava

Patekar je predstavil tudi to, za koliko jim je z ukrepi uspelo znižati administrativna bremena v letih od 2009 do 2015.

Izjava

Podal je tudi primera, kateri administrativni oviri sta bili odpravljeni in kakšen prihranek je to prineslo.

Izjava

Dalje Patekar opiše, kako poteka odstranjevanje administrativnih ovir v sodelovanju z državo in državljani in kaj se zgodi, ko posameznik poda pobudo.

Izjava

Komad

Pregled projektov, ki se izvajajo na ministrstvu za javno upravo, nadaljujemo z enotno poslovno točko oziroma portalom SPOT, kjer želijo poslovnemu subjektu nuditi vse informacije o pogojih za zaposlovanje, ki so predstavljene preprosto, strukturirano in jasno. Projekt predstavi Ana Oblak z ministrstva za javno upravo, ki sodeluje pri projektu.

Izjava

Država za poslovne subjekte uvaja nov nacionalni sistem Slovenska poslovna točka oziroma SPOT. Kaj vse je tam na voljo in katere ravni so zajete, predstavi Oblak.

Izjava

Oblak pojasni tudi, kakšni so konkretni učinki teh reform.

Izjava

Še en projekt javne uprave, sofinanciran z evropskimi sredstvi, je inovativen.si, ki se je uradno začel oktobra 2017. Kaj rešujejo, pove Matija Kodra, ki sodeluje pri projektu.

Izjava

Kodra opiše tudi partnerstvo za spremembe, program, ki so ga zagnali in ki je namenjen zmanjševanju razkoraka med gospodarstvom in javno upravo.

Izjava

Eden izmed izzivov, s katerimi so se spoprijeli, je bil tudi ta, kako vključevati zapornike v civilno družbo.

Izjava

K javni upravi pa spada tudi elektronska participacija. Kaj točno to je in kako se vpeljuje, pojasni Simon Delakorda z Inštituta za elektronsko participacijo.

Izjava

E-participacija se je v Sloveniji začela razvijati sredi devetdesetih let. Zgodovino predstavi Delakorda.

Izjava

Del možnosti e-participacije so tudi elektronske volitve, a te za zdaj delujejo samo v Estoniji, kjer so jih uvedli leta 2005.

Izjava

Tako kot že na zadnjih volitvah leta 2015 so v Estoniji tudi letos zabeležili rekordno udeležbo na e-volitvah. Predčasno je po spletu glasovalo okoli 40 odstotkov od slabega milijona volilnih upravičencev, volilna udeležba pa je bila nekaj več kot 63-odstotna.

Izjava

Delakorda pove tudi, kakšne so možnosti za uvedbo e-volitev v Sloveniji.

Izjava

Razprava o e-volitvah je del širšega vprašanja o prihodnosti javne uprave in poslovanja. Sodeč po odzivu dela občinstva na dogodku v City Hotelu, ki so mu v dobršni meri pritrdili tudi sogovorci, velik izziv za prihodnost predstavlja približanje omenjenih vsebin širšemu, laičnemu delu javnosti. Nenazadnje uporaba tovrstnih portalov zahteva tudi določeno mero računalniške pismenosti. Obenem predstavniki Ministrstva za javno upravo menijo, da marsikatera storitev še vedno ostaja relativno neznana širši javnosti. Vrzel pri tem torej nastaja pri izobraževanju javnosti in promociji vsebin, pri čemer morajo vlogo obeh opravljati izvajalci posameznih projektov.

Kljub temu gre trend v smeri vse večjega avtomatizma in elektronskih vlog. Pa je možno, da bi v prihodnosti javna uprava zavzela povsem digitalno obliko? Razmislek za konec današnje oddaje ponudi Tatjana Mizori Zupan iz projekta eUprava.

Izjava

Oddaja je nastala v okviru projekta Govoriš kohezijsko?, ki ga podpira Evropska komisija. Podana mnenja v oddaji ne odražajo mnenj Evropske komisije, slednja pa tudi ne odgovarja za uporabo podanih informacij v oddaji.