N’ par mrouc za pakust

Oddaja

Pričujoče vrstice, ki bi jih knjižno najlažje prevedli kot “Nekaj drobtinic za pokušino” in ki jih je v uvodniku spremljevalne knjige razglednic “Kejzna karta me pisej” zapisala Podbrčanka članica KTT Društva Baška dediščina Olga Zgaga, najlepše opišejo projekt Mrouce cajta, oziroma Drobtinice časa, ki so ga v zatrepu baške grape začeli izvajati spomladi leta 2019. Podbrdo je poslednji zaselek ob bohinjski progi, preden se preko Petrovega brda vzpnemo na Soriško planino in kasneje spustimo v dolino Selške Sore. Danes se ponaša s skromnimi 600 prebivalci, a kar petsto leti bogate zgodovine, zapisane v ostalinah tradicionalnih oblik dediščine in vtisnjene v spomine ljudi, živečih ob reki Bači.

Prav slednje s tematskimi tablami, dokumentarnim filmom in spominsko potjo želi predstaviti projekt Mrouce cajta. A pot od zametka ideje, ki ponavadi zraste v angažiranih posameznikih, do njenega uresničenja, ki vključuje široko paleto posameznikov in skupin, je pogosto skoraj tako trnava kot kohezijska birokracija. V tokratni oddaji bomo s sogovorniki - koordinatorico projekta Alenko Zgago, projektno vodjo občine Tolmin Janjo Bičič in tolminskim županom Urošem Brežanom - predstavili razvoj lokalnega projekta skozi pristop “od spodaj navzgor” in pri tem skušali kritično pretresti občinsko, regionalno, nacionalno in evropsko kohezijsko politiko. A ker smo vajeni pristopa od zgoraj navzdol, začnimo najprej s kosmi, preden preidemo na drobtine in nenazadnje na drobtinice.

Kakšne so priložnosti za financiranja znanosti in raziskovanja znotraj finančnih mehanizmov EU?
 / 30. 1. 2019

Konec leta 2017, dve leti po objavi prvega povabila iz projekta tako imenovanih dogovorov za razvoj regij, krajše DRR, je Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo objavilo drugo povabilo, ki je zagotavljalo dobrih 420 milijonov evrov sredstev evropske kohezijske politike. Ob tem je k sodelovanju povabilo vseh 12 razvojnih svetov regij v Sloveniji. Kohezijska regija Zahodna Slovenija je prejela 133,4 milijona evrov, vzhodni kohezijski del naše države, ki velja za nekoliko manj razvit, pa 286,7 milijona evrov.

DRR je nov instrument regionalne politike, ki ga predvideva Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja. V tem izvedbenem dokumentu se uresničujejo regionalni razvojni programi. Drugače rečeno to pomeni, da se v njem določijo ključni regijski in sektorski projekti za premagovanje razvojnih ovir v regiji ter, kar je najpomembnejše, določijo se viri financiranja za njihovo izvedbo. Dogovor za razvoj Goriške razvojne regije je na pobudo Razvojnega sveta Severne Primorske oziroma Goriške razvojne regije pripravil Posoški razvojni center kot nosilna institucija v Severnoprimorski mrežni regionalni razvojni agenciji. Slednji je zasnovan kot javni zavod, katerega namen je pospeševanje razvoja v dolini Soče po potresu leta 1999. Ustanovile so ga občine Bovec, Kobarid in Tolmin. Njegovo vlogo pri spodbujanju razvojne politike v Posočju pojasni župan občine Tolmin Uroš Brežan.

Izjava

Posamezne občine oblikujejo tudi svojo lastno razvojno strategijo, na podlagi katere v izbor potencialnih projektov za sofinanciranje iz evropskih kohezijskih skladov uvrščajo lokalne projekte. 

Izjava

V sodelovanju s tolminsko občino je prejšnjo razvojno strategijo Tolmina pripravil prav Posoški razvojni center. Pojasnjuje vodja sektorja za gospodarstvo, negospodarstvo in finance tolminske občine, Janja Bičič.

Izjava

V prejšnjem programskem obdobju 2007 do 2013 je regionalni razvoj določal pristop LEADER, del Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Ta je spodbujal posameznike, občine, ustanove, podjetja, društva in druge zainteresirane na nekem lokalnem območju, da se med seboj povežejo in oblikujejo skupno razvojno vizijo ter aktivno sodelujejo pri njenem uresničevanju. Pravkar zaključeno programsko obdobje 2014 do 2020 pa je ta pristop nadgradilo z uvedbo mehanizma CLLD – Comunity Led Local Development, slovenjeno Lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, ki je določal ustanavljanje lokalnih akcijskih skupin, krajše LASov. 

Izjava

LAS Dolina Soče poleg predstavnikov tolminske občine sestavljajo še predstavniki Bovca, Kobarida in Kanala ob Soči. Pojasni Brežan.

Izjava

Lokalnim akcijskim skupinam je lasten princip delovanja “od spodaj navzgor”. 

Izjava

Tolminska občina prvenstveno sodeluje z občinami, ki so del LAS Dolina Soče, povezujejo pa se tudi širše znotraj goriške oziroma severnoprimorske regije. 

Izjava

Pri tem je ključno aktivno sodelovanje lokalnih akterjev pri sprejemanju odločitev glede razvojne strategije specifičnega območja in pri izbiri prednostnih nalog za doseganje razvojnih ciljev. Kakšne vrste projektov torej prednostno sprejemajo v obravnavo in prijavo za sofinanciranje iz evropskih kohezijskih sredstev?

Izjava

Snovalci projekta Drobtinice časa so si v Podbrdu zadali zahtevno nalogo. Povezati strukturno in vsebinsko različne snovne in nesnovne pomnike zgodovine in sedanjosti: železnico, nekdanjo tovarno volnenih izdelkov Bača Podbrdo, gorski tek in gorski maraton, lokalne sprehajalne poti, pritoke reke Bača, gorske vrhove ob nekdanji rapalski meji, začinjene s pripovedmi zdajšnjih in nekdanjih prebivalcev. Idejno zasnovo je pripravilo Kulturno tehniško društvo Baška dediščina, ki je k sodelovanju povabilo Planinsko in turistično društvo Podbrdo, knjižnico Cirila Kosmača v Tolminu, Krajevno skupnost Podbrdo. Skozi delavnice, telefonske pogovore in po socialnih omrežjih je aktivno sodelovalo več kot 200 udeležencev. Razvoj projekta predstavi Alenka Zgaga, predsednica Društva Baška dediščina in koordinatorica projekta.

Izjava

Za razliko od podobnih projektov interpretacije in prezentacije dediščine drugod po Sloveniji, ki se prepogostokrat osredotočajo na snovne artefakte, so Podbrčani za osrednje vodilo vzeli človeka ter raziskovali vpliv zgodovinskih procesov na krajane in krajevno skupnost. Pri tem so poseben poudarek namenili izseljencem različnih generacij, ki jih želijo spodbuditi k pogostejšemu vračanju v rojstni kraj.

Izjava

Višina sofinanciranja projekta iz evropskih kohezijskih skladov – od skupne vrednosti nekaj več kot osemdeset tisoč evrov je Evropska unija pristavila osemdeset odstotkov investicije – je bila primerljiva s podobnimi občinskimi projekti, med drugim razvojem turizma na Mostu na Soči, obnovo mestnega središča Tolmina, vzpostavitvijo tematske poti, namenjene promociji ribištva in ribogojništva, in ostalimi. Z denarjem so utrdili spominsko pot čez Milpoh, posneli dokumentarni film o tovarni volnenih izdelkov Bača Podbrdo, postavili informacijske table, letake in brošure ter izdali knjigo razglednic, omenjeno na začetku tega projekta. Uspešna izvedba zastavljenih ciljev je ob tem spodbudila zanimanje drugih akterjev v baški grapi, ki si v prihodnosti z evropskimi kohezijskimi sredstvi prav tako želijo izboljšati prepoznavnost svojih lokalnih okolij.

Izjava

Najzahtevnejši del projektov, financiranih iz kohezijskih sredstev, je poročanje o izvedbi, a Janja Bičič ob tem izpostavlja, da so imeli do sedaj pozitivne izkušnje.

Izjava

Voditelji držav članic Evropske unije so 21. julija lani potrdili večletni finančni okvir EU za obdobje 2021 do 2027 v skupni višini 1074 milijard evrov. Sredstva evropske kohezijske politike v tem obdobju so na nacionalni ravni načrtovana v okviru enega operativnega programa, v katerega so vključeni štirje skladi. Kohezijski sklad za območje celotne Slovenije, Evropski sklad za regionalni razvoj in Evropski socialni sklad ločeno na vzhodno in zahodno kohezijsko regijo ter Sklad za pravični prehod za dve premogovniški regiji. 

O razdeljenosti Slovenije na Vzhodno in Zahodno kohezijsko regijo ter dinamiki med njima
 / 31. 10. 2018

Ena od ključnih razlik med novim in starim operativnim programom izhaja iz drugačnega izhodiščnega razvojnega stanja obeh slovenskih kohezijskih regij ter s tem povezane stopnje sofinanciranja iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Evropskega socialnega sklada. Če v obdobju 2014–2020 ni bilo bistvenih razlik v stopnji sofinanciranja, bo v novem sedemletnem obdobju ta razlika precejšnja. Zahodna kohezijska regija bo tako upravičena do največ 40 odstotkov sofinanciranja, Vzhodna kohezijska regija pa do kar 85 odstotkov sofinanciranja. Tolminski župan poudarja šibkost tovrstne razdelitve. Meni namreč, da so mnoge občine v vzhodni kohezijski regiji v privilegiranem položaju v primerjavi z občinami v zahodni kohezijski regiji, kar se pozna predvsem pri uspešnosti črpanja sredstev. 

Izjava

A koordinatorica Drobtinic časa je glede prihodnosti vseeno optimistična.

Izjava

Mrouce cajta, projekt, ki je nastal kot rezultat večletne dejavnosti lokalnih društev in njihovega spremljanja kulturnega, turističnega in bivalnega utripa Podbrda, lahko prepoznamo kot vzorčni primer lokalnega projekta, večinsko financiranega s strani Evropskega sklada za regionalni razvoj, ki v demografsko degradirano okolje vnaša možnosti medgeneracijskega sodelovanja skozi povezovanje različnih oblik dediščine; od naravne, kulturne, zgodovinske, do industrijske, tehnične in športno-rekreacijske. Ob tem pa v kraj privablja tako domače kot tuje obiskovalce, ki skrbijo za večjo prepoznavnost kraja in s svojim zanimanjem plemenitijo njegove zgodbe. Če se v teh poletnih mesecih ne odpravite po drobtinice časa v hlad skrajnega konca baške grape, vam vedro izdamo vsaj to, kako prepoznati Podbrčana na morju.

Mrouce, mrouce!

Oddaja je nastala v okviru projekta Govoriš kohezijsko II?, ki ga podpira Evropska komisija. Podana mnenja v oddaji ne odražajo mnenja Evropske komisije, slednja pa tudi ne odgovarja za uporabo v oddaji podanih informacij. 

Več na https://govoris-kohezijsko.si/

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness