Filipinski posli

Filipinski posli

Oddaja
10. 12. 2014 - 12.00

Na Filipinih se je nedavno zaključil enoletni ljudski pohod, imenovan Manilakbayan ng Mindanao, ki je želel opozoriti na številne kršitve pravic Filipincev in Filipink. 300 udeležencev je shod pred enim tednom zaključilo na enem od osrednjih trgov filipinskega glavnega mesta Manile, Liwansang Bonifacio. Tam so nato postavili svoj ljudski tabor, kjer so nadaljevali s svojimi aktivnostmi. Na današnji mednarodni dan človekovih pravic na tem trgu poteka zaključek vseh dogodkov, povezanih z opozarjanjem na kršitve človekovih pravic v državi.

Protestniki so svoj pohod sicer začeli novembra lani in ga zaključili pred slabim tednom. Glavni namen protesta je bil in je še vedno opozarjanje filipinske in mednarodne javnosti na kršitve osnovnih človekovih pravic s strani filipinske vlade, vojske in tujih multinacionalnih podjetij. Vlada filipinskega predsednika Benigna Aquina III. aktivno sodeluje s privatnimi podjetji, kajpak povečini tujimi multinacionalkami, pri uveljavljanju kar najbolj učinkovitega izkoriščanja naravnih danosti Filipinov, četudi na račun lokalnega prebivalstva.

Filipini imajo veliko naravnih surovin in predstavljajo v današnjem času zelo privlačno območje za njihovo izkoriščanje. Država se namreč ponaša tako z rodovitno zemljo, na kateri izvrstno uspevajo plantaže industrijskih kultur, kot je oljna palma, kot tudi bogatimi rudnimi zalogami bakra, niklja itn.

Pogovarjali smo se z Garryjem Benom Villocinom, aktivistom in soudeležencem ljudskega pohoda Manilakbayan Ng Mindanao in nedavno postavljenega ljudskega šotorišča Kampuhan na trgu Liwansang Bonifacio:

Izjava se nahaja v posnetku

Na Filipinih prihaja do sistematičnega kršenja človekovih pravic. Prav obramba le-teh in opozarjanje na njihove sistematične kršitve je bil glavni namen enoletnega pohoda. V preteklih letih je tako več deset ljudi bilo ubitih v izvensodnih procesih, večina le-teh je bila iz vrst aktivistov.

Prav tako je bilo s svoje zemlje pregnanih veliko tamkajšnjih lokalnih kmetovalcev, saj je filipinska vlada njihovo ozemlje oddala v koncesijo tujim korporacijam. Slednje sedaj to zemljo izkoriščajo za različne plantažne nasade, rudarjenje in podobno. Villocino nadaljuje z opisom obsega kršitev človekovih pravic:

Izjava se nahaja v posnetku

Na kršitve človekovih pravic opozarjajo tudi pri številnih filipinskih nevladnih organizacijah, ki so prav tako sodelovale pri pohodu Manilakbayan ng Mindanao. Med glavnimi opozorili navajajo predvsem izvensodne usmrtitve lokalnega prebivalstva in aktivistov. Govorili smo z generalno sekretarko nevladne organizacije Karapatan Christino Palabay, ki opozarja na sistematične kršitve človekovih pravic na Filipinih:

Izjava se nahaja v posnetku

Našo sogovornico smo povprašali, koliko časa se na Filipinih že dogajajo omenjene kršitve:

Izjava se nahaja v posnetku

Do največjih zaostrovanj med oblastmi, korporacijami in aktivisti za človekove pravice ter lokalnim prebivalstvom prihaja na filipinskem otoku Mindanao. Le-ta je sicer drugi največji otok na celotnem filipinskem otočju in se ponaša z naravnost idealno lego ter viri naravnih bogastev.

Med najpomembnejšimi odlikami Mindanaa je njegova južna lega. Zaradi nje je otok relativno varen pred večjimi tropskimi neurji, ki sicer rada prizadenejo Filipine. Otok je prav zaradi tega in zaradi dejstva, da je zelo bogat z naravnimi danostmi, zelo privlačen za tuje investitorje. Mednarodne korporacije kar tekmujejo, katera bo prej uspela ponuditi najvišjo ceno in tako v koncesijo zakupila večjo površino na Mindanau.

Ob tem se ne ozirajo na morebitne pomisleke in nasprotovanja s strani lokalnih prebivalcev in aktivistov. Zaradi tega pogosto prihaja do napetosti in konfliktov, pri čemer vladne in zasebne sile ne izbirajo sredstev pri zatiranju. Več Villocino:

Izjava se nahaja v posnetku

Vse to je možno predvsem zaradi pokroviteljskega odnosa nacionalnih in lokalnih političnih veljakov, ki podpirajo način delovanja mednarodnih korporacij. Seveda je pri tem korist obojestranska. Tuje gospodarske družbe v zameno za politično podporo denimo lokalnim politikom omogočajo tudi financiranje njihovih političnih kampanj.

Pri tem politiki tudi aktivno sodelujejo v lastninjenju slamnatih družb, ki jih na Filipinih ustanavljajo mednarodne korporacije z namenom izigravanja zakonodajnih pravil. Politična elita, tako na nacionalnem kot na lokalnem nivoju, deluje bolj kot odvetnica omenjenih gospodarskih družb, kot pa predstavnica tamkaj živečih ljudi. Več Villocino:

Izjava se nahaja v posnetku

Še vedno poslušate oddajo Južna Hemisfera na Radiu Študent. Izkoriščanje naravnih danosti na Filipinih omogoča tako imenovani Financial or Technical Asisstance Asct, oz. krajše FTAA. Gre za dokument, ki so ga na Filipinih sprejeli leta 1995. Akt omogoča tujim in domačim korporacijam pridobitev ekskluzivne koncesije za vsa območja, ki so v lasti države. V lasti države pa so mnoga območja, ki jih naseljuje in obdeluje tamkajšnje lokalno prebivalstvo. V praksi to pomeni, da na zakupljenih zemljiščih prihaja do prisilnih izselitev celotnih vasi.

Filipini so sicer sprejeli tako imenovano ljudsko dekleracijo človekovih pravic, ki je bila namenjena kot varovalka pred morebitno zlorabo zakonov in predpisov na račun ljudi. Vendar pa navkljub temu največkrat prevladajo interesi močnejših igralcev. Po besedah Villocina je zakon o varovanju individualnih pravic tako pogosto ignoriran na račun prej omenjenega FTAA:

Izjava se nahaja v posnetku

Mindanao je že od nekdaj turbulentno filipinsko območje. Prav sedaj se namreč na Mindanau zaključujejo večletna mirovna pogajanja med vlado in gibanjem osvobodilna fronta ljudstva Moro. Ljudstvo Moro je sicer domorodno ljudstvo, ki naseljuje  številne predele otokov južnih Filipinov, največ od tega na otoku Mindanao. Prav zaradi tega je vlada še dodatno poostrila vojaški nadzor nad temi otoki in tako sočasno še v kali zatrla aktiviste in uporne lokalne prebivalce, ki so opozarjali na kršitve človekovih pravic. Na otok so poslali 55 bataljonov filipinske vojske, katerih naloga je bila ponovna uvedba reda in discipliniranje upornih prebivalcev.

Te vojaške sile sicer predstavljajo dobro polovico vseh filipinskih državnih sil. Zaradi tako velike koncentracije čet so se na otoku soočili s pomanjkanjem vojašnic. Rešitev so vojaki našli v zasedbi državnih stavb. Tako so improvizirane vojašnice nastale iz osnovnih šol, zaradi česar je precejšnje število otrok ostalo brez možnosti obiskovanja pouka.

Za nameček je vlada predsednika Aquina (izg. akvino) začela novačiti paravojaške enote iz vrst lokalnega prebivalstva. Te enote so plačane tako iz državnega proračuna kot iz sredstev privatnih korporacij. Poleg tega so posamezniki znotraj paravojaških enot deležni skromnega plačila, kar za obubožane prebivalce Mindanaa predstavlja precejšnjo motivacijo. Več Villocino:

Izjava se nahaja v posnetku

Filipinska vlada sicer, vsaj deklerativno, preiskuje kršitve človekovih pravic in priznava, da obstajajo možnosti, da se omenjene kršitve dogajajo. Zavoljo tega so v filipinskem parlamentu že sprožili uradno preiskavo. Vendar aktivisti navkljub temu ne bodo odnehali s svojimi opozarjanji na kršitve ter neuradnim raziskovanjem le-teh. Christina Palabay pove, da organizacija Karapatan pri tem sodeluje s številnimi ostalimi nevladnimi organizacijami:

Izjava se nahaja v posnetku

Podobnega mnenja kot Palabayeva je tudi Gary Villocino, ki enoletni pohod po Filipinih in ljudsko šotorišče na Liwansang Bonifacio vidi kot ponovno odpiranje vprašanja kršitev pravic avtohtonemu lokalnemu prebivalstvu na Filipinih, skorumpirane filipinske politične scene in vse hujše militarizacije filipinske družbe.

Po njegovih besedah je gibanje s svojim aktivizmom in protesti že doseglo določene spremembe spornih zakonov. Filipinski parlament je tako denimo odpravil sporni akt 211, ki je omogočal vojski zasedbo ter uporabo javnih stavb, povečini šol, za vojaške namene. Villocino je zato optimističen glede bodočnosti filipinskih avtohtonih prebivalcev in aktivistov:

Izjava se nahaja v posnetku

 

 

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.