21. aprila, na velikonočno nedeljo, so Šrilanko pretresli teroristični napadi, odgovornost za katere je prevzela teroristična skupina Islamska država. Napadi so sprožili izgrede, usmerjene proti muslimanski manjšini, hkrati pa so še poglobili politično krizo v državi. Spor med vlado in predsednikom države je namreč pripomogel temu, da je bila država bolj ranljiva za napad, ki se je zgodil na velikonočno nedeljo letos. O napadu govori novinar Nalaka Gunawardene:

Izjava

V napadih je umrlo 258 ljudi. Čeprav so bila napadena mesta, kjer se zadržuje več tujcev, je bila velika večina, 212, žrtev Šrilančanov. Vlada je še isti dan razglasila nočno policijsko uro, ki je trajala skoraj en teden. Vlada je prav tako blokirala vsa večja družbena omrežja. Do konca meseca, torej deset dni, so bili tako med drugim blokirani Youtube, Facebook, Instagram in WhatsApp. Obeh ukrepov se je vlada kasneje, ko so izbruhnili medetnični nemiri, poslužila še večkrat. Poleg tega je vlada močno okrepila pristojnosti varnostnih služb. Ti ukrepi so usmerjeni predvsem proti muslimanski manjšini, ki predstavlja  približno deset odstotkov prebivalstva. Prepovedana so bila naglavna pokrivala, ki prekrivajo obraz, torej burka in nikab. Ta ukrep naj bi bil pomagal policiji in vojski identificirati iskane osebe. Država je poleg tega predstavila načrt za nadzor dogajanja v mošejah, s čimer naj bi preprečili širjenje radikalne ideologije. Od desetega maja morajo tako vse mošeje predati kopije pridig, ki v njih potekajo, ministrstvu za muslimansko vero in kulturo. 

Kot poudarja zgodovinarka Shamara Wettimuny, med kristjani in muslimani na Šrilanki do sedaj ni bilo konfliktov. Ideologija, iz katere izhaja skupina ISIS ali Islamska država, na Šrilanki nima zgodovine in je uvožena iz tujine.

Izjava

Napadi so sprožili velik pritisk na muslimansko manjšino. Ta prihaja predvsem s strani budistične večine. Kot razlaga novinar Amantha Perera, je bil napad zgolj sprožilni moment za medetnični konflikt, ki  poteka že dlje časa. Pererove izjave so zaradi slabega zvoka interpretirane.

Izjava

Budizem je religija največje etnične skupine Singalcev, ki predstavljajo približno tri četrtine prebivalstva. Kot pravi Gunawardene, se je vzpon budističnega singalskega nacionalizma, ki je nastrojen proti muslimanski manjšini, začel kmalu po koncu državljanske vojne, med  katero so Tamilski uporniki poskušali vzpostaviti samostojno državo na severu otoka Šrilanka. 

Izjava

Na nacionalistične strune še posebej rad zaigra bivši predsednik in sedanji voditelj opozicije Mahinda Radžapaksa. A ni edini.

Izjava

Radžapaksa je morda najvplivnejši politik na Šrilanki v zadnjih dveh desetletjih, na mestu predsednika je bil od leta 2005 do zadnjih volitev leta 2015. Pred tem je zasedal tudi manj pomembno mesto predsednika vlade. V desetih letih predsednikovanja je svojo podporo utemeljeval na mešanici ekonomskega populizma in hkratnega vabljenja tujih investitorjev, za največji uspeh pa si šteje konec 25 let trajajočega oboroženega konflikta z uporniškimi Tamilskimi tigri. Hkrati je ekonomsko in politično moč vse bolj koncentriral v krogu svojih zaveznikov.

Izvolitev Maithripala Sirisene na mesto predsednika je bila v precejšnji meri reakcija na njegovo koncentracijo oblasti in singalski nacionalizem, ki je odtujil manjšine. Po porazu leta 2015 mu je uspelo ponovno oživiti politično kariero. To mu je delno uspelo s tem, da se je držal preizkušene formule, in zato, kot pravi Perera, ne smemo biti presenečeni, da je ostro nastopil proti muslimanom v vladi.

Izjava

Po napadih se je stopnjeval pritisk na muslimanske guvernerje in vladne ministre. V začetku tega meseca so vsi muslimanski vladni ministri, njihovi sekretarji in dva guvernerja odstopili s položajev. Kako je prilo do tega, razloži Gunawardene:

Izjava

Amantha Perera meni, da je odstop ministrov razelektril napeto politično situacijo.

Izjava

Muslimani so sicer do sedaj aktivno sodelovali v šrilanški politiki. Več o njihovi politični organiziranosti pove Shamara Wettimuny.

Izjava

Pri odstopu ministrov so pomnebno vlogo odigrale nacionalistične budistične organizacije, ki jih vodijo budistični menihi. Najbolj znana med njimi je organizacija Bodu Bala Sena ali BBS. Več o teh organizacijah pove Gunawardene.

Izjava

Kot pravi Amantha Perera, budistične organizacije v političnem življenju Šrilanke niso nič novega.

Izjava

Bombni napadi so hkrati razkrili številne pomanjkljivosti v delovanju šrilanške države. Te deloma izhahajo tud iz politične pralize, ki jo je povzročil spor med premierjem Ranilom Vikremšingejem in predsednikom Maithripalom Siriseno.

Izjava

Politično vrenje na Šrilanki je treba razumeti tudi v luči prihajajočih predsedniških volitev, ki bodo potekale v decembru.  Kot meni Perera, so te edini izhod iz trenutne politične blokade, hkrati pa bodo še poudarile boje okoli nacionalne identitete.

Izjava

Kot pravi Gunawardene, je bitka za predsedniško mesto še povsem odprta.

Izjava

Velikonočni napadi na Šrilanki so izpostavili vprašanje nacionalne identitete na Šrilanki. Ali naj bo Šrilanka kljub tisočletni prisotnosti muslimanov v prvi vrsti država Singalcev? A to ne bo edini faktor na prihajajočih volitvah. Kljub vladnemu omejevanju delovanja spletnih portalov, imajo največji vpliv na šrilanški medijski sceni še vedno tradicionalni mediji, v prvi vrsti televizija.