1. 11. 2019 – 17.00

Amenzonija

Audio file

V vatikanski sinodalni dvorani se je minulo nedeljo zaključila tritedenska izredna škofovska sinoda o območju Panamazonije. Sinoda z naslovom Amazonija: Nove poti za Cerkev in celostno ekologijo je potekala od 7. do 27. oktobra. Poleg 176 sinodalnih očetov je bil navzoč tudi papež, izvoljeni so bili člani komisije za pripravo sklepnega dokumenta in komisije za informiranje. Izglasovani člani za pripravo sklepnega dokumenta so bili škofje iz večine držav panamazonske regije, ki zajema Bolivijo, Brazilijo, Kolumbijo, Ekvador, Francosko Gvajano, Gvajano, Peru, Venezuelo in Surinam. 

Audio file
6. 5. 2019 – 13.00
Dogodek v okviru cikla Novinarstvo in institucije

Sinoda se je začela s pogovori sinodalnih očetov o točkah delovnega dokumenta ali, kot ga imenujejo v Vatikanu, “Instrumentum Laboris”. Tema lanskoletne sinode so bili mladi, kar se je preneslo tudi v letošnji načrt dela, saj so ob uvodu sinode razpravljali o pomembnosti mladih na področju ekologije, ob čemer so kot primer navedli mlado švedsko aktivistko Greto Thunberg in njeno pobudo za podnebne stavke. Po njihovem mnenju se mladi, bolj kot mnogi drugi, zavedajo potrebe po vzpostavitvi novega odnosa, ki bo pozoren na trpljenje planeta. Zato naj bi tudi cerkev sprejela okoljske teme. O tem, kaj je sinoda, in več o temah letošnje pove Bogdan Dolenc, profesor z ljubljanske Teološke fakultete.

Izjava

Sinodalni očetje so opomnili na zaščito vodnega okolja pred kemičnim onesnaževanjem, ki ga povzroča industrijska proizvodnja multinacionalnih korporacij. Ob tem so sklenili, da je to pomembno za to, da bi lahko staroselska ljudstva živela in ohranjala svojo kulturo. Kar zadeva dejavnost nekaterih podjetij iz rudarske industrije, so izrazili skrb zaradi zlorab, ki imajo hude posledice za avtohtone prebivalce. Škofje so tako izpostavili potrebo po spoštovanju človekovih pravic, ki so tudi okoljske, in pomembnost ravnovesja med človekom in naravo. Podnebje je globalna dobrina, ki jo moramo varovati za naslednje generacije. 

izjava

Poudarili so nujnost preseganja vseh oblik kolonializma, ki so močno zaznamovale misijonsko delo v preteklosti. Sklenili so, da vsaka posamezna kultura prispeva k temu, kar je Cerkev danes. 

Audio file
15. 8. 2012 – 15.00
Kakšna je zamujena priložnost slovenske RKC na tokratnega velikega šmarna in kakšno je njeno sporočilo?

Letošnja sinoda je dvignila ogromno prahu in je ena izmed tistih sinod, ki so vzbudile veliko zanimanja tudi pri nevernikih. Govorniki so se posvečali tudi vprašanju posvetitve poročenih mož, ki se označujejo z izrazom viri probati. Ta je v delovnem dokumentu sinode predstavljena kot eden izmed predlogov za redno zagotavljanje zakramentov, še posebej tam, kjer je večje pomanjkanje duhovnikov. Po predlogu bi lahko duhovniško službo v Amazoniji opravljali tudi poročeni moški, saj je ozemlje tako prostrano, da škofje ne morejo zagotoviti dovolj duhovnikov. Več o tem, zakaj je letošnja sinoda vzbudila tolikšno pozornost javnosti, Dolenc.

Izjava

Hkrati je sinoda tudi predlagala, da bi ženske opravljale razne cerkvene službe kot nekakšne diakonice.

Izjava

Dolenc pravi, da je to branje, ki sicer odraža duh časa, zapisano v Novi zavezi.  

Izjava

V preteklosti je Cerkev bila nekoliko manj zavzeta za tiste na obrobju, vendar se to spreminja. Spremembe na tem področju prihajajo počasi, pravi, saj Cerkev ne pozna revolucije, temveč samo evolucijo. 

Izjava

Pogovor je nanesel tudi na migrante. Na sinodi so se ob tem sklicevali tudi na svetega Pavla, apostola inkulturacije. Dolenc je v tem primeru kritičen do evropske neodzivnosti in neenotnosti. 

Audio file
26. 9. 2018 – 16.00
Zakaj je pri nas uraden pregon ugotovljeno duhovnika pedofila stvar odločitve žrtve in njenih staršev?

Izjava

Meni, da sta si krščanstvo in islam v marsičem podobna. Islam, kot najmlajša monoteistična religija, z nekaj manjšimi spremembami priznava tudi krščansko zapuščino. Jezus je na primer v islamu eden izmed božjih poslancev, ne pa sin Boga.  

Izjava

Govorili so tudi o staroselskih obredih. Menda je Cerkev naklonjena vsemu, kar ni povezano z vraževerjem. Predlog, da bi se v Amazoniji izpostavila tudi z lokalno kulturo skladna bogoslužja, vsebuje poskusno vpeljavo amazonskega katoliškega obreda, ki bi bil v skladu s pastoralnim razločevanjem. Navsezadnje menijo, da tako, kot obstaja okoljski ekosistem, obstaja tudi cerkveni ekosistem. 

Izjava

Ena izmed stvari, ki so dvignile prah, je tudi to, da so staroselci prinesli svoje kipe, ki predstavljajo mati naravo, v baziliko svetega Petra v Rimu. 

Izjava

Dolenc spregovori tudi o kritikah, ki jih je bila deležna omenjena sinoda. Pravi, da gre pri teh za neutemeljen strah, da se bo razredčila vera. Dolenc pri tem zaupa v presojo papeža Frančiška. 

Izjava

Poročila o delu sklepnih jezikovnih skupin so izročili generalnemu tajništvu sinode. To pa še ne predstavlja uradnega sklepnega dokumenta ali uradnega besedila cerkvenega nauka. Trenutno gre le za vsebinski povzetek razprav med dosedanjimi generalnimi kongregacijami. Dolenc pove več o prihodnosti sinode. 

Audio file
6. 6. 2014 – 7.15
VOip in Terminc

Izjava

Izpostavljeno je bilo tudi, da sinoda ni regionalna, temveč univerzalna; to, kar se dogaja v Amazoniji, se nanaša na cel svet. Na kakšen način pa Cerkev institucionalno sodeluje pri politiki?

Izjava

Vendar Cerkev, kot pravi Dolenc, ne stremi k politični moči, vsaj ne več. Sveti sedež sprejema tuje in pošilja svoje diplomate. Prav tako z javnostjo komunicira v medijih. Kot je znano, ima papež Frančišek tudi svoj profil na Instagramu in Twitterju, kjer sicer nikomur ne sledi. 

Izjava

Ostaja vprašanje, zakaj Cerkev ravno sedaj drugače bere dele evangelijev, ki govorijo o branju duha časa, dialogu z mladimi, aktualnih družbenih temah in pomoči tistim, ki so odrinjeni na rob. Vemo, da se evangeliji ne spreminjajo, mesto Cerkve v družbi pa postaja bolj marginalizirano. Tradicionalna in okostenela institucija, ki je bila zaviralna sila moderne družbe in progresivnosti, sedaj sodeluje s tem, kar svet dejansko je, in svojo pozornost namenja tistim temam, ki združujejo človeštvo. 

Prazen radio ne stoji pokonci! Podpri RŠ in omogoči produkcijo alternativnih, kritičnih in neodvisnih vsebin.

Dodaj komentar

Komentiraj

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.