Čeprav je tudi sam papež Frančišek in vrhovni poglavar globalne rimskokatoliške cerkve s sedežem in stalnim naslovom v Vatikanu v Rimu solzavo priznal, da imajo v RKC obči in resen problem s pedofilijo lastnih moških klerikov in da so ga ne glede na dokaze in sodne obtožnice po vsem svetu tako dolgo pometali pod preprogo, dokler ni bilo žrtev enostavno preveč in so planile na plan brez izjeme v tako bolj kot manj uradno razvitih in civiliziranih državah, se domača, Slovenska škofovska konferenca še naprej obnaša, kot da na Slovenskem ta problem pravzaprav ne obstaja. In čeprav primeri ter prijave spolnih zlorab s strani duhovnikov in diakonov na Slovenskem so, jih je po uradnem stališču Slovenske škofovske konference, kot kolektivnega poglavarstva lokalne RKC izpostave, v resnici tako majhno število, da ne tvorijo dovolj velikega znanstvenega vzorca za izdelavo verodostojne analize, ali duhovniki na Slovenskem po številu spolnih zlorab kaj odstopajo od drugih manj poklicanih poklicev.

Da bo tako verujoča kot manj verujoča ali sploh ne verujoča domača javnost, ki jo upravičeno vznemirjajo številna razkritja sistematičnega prikrivanja spolnih zlorab otrok s strani duhovniških oseb, ki so jim bili v dobri veri staršev pripuščeni v duhovno oskrbo in varstvo, nekoliko manj vznemirjena, iz Slovenske škofovske konference sporočajo, da je bila pri nas na Slovenskem posebej za namen preiskovanja spolnih zlorab otrok s strani duhovnikov že leta 2009 ustanovljena posebna strokovna komisija. Ta je od svoje ustanovitve pred devetimi leti prejela 15 prijav domnevnih spolnih zlorab, od teh 3 zavrgla kot absolutno neutemeljene, 12 prijav, torej v povprečju eno in eno tretjino na leto, pa je dejansko obravnavala, toda na dodatna pojasnila o tem, v koliko od obravnavanih primerov so bile tudi dejansko ugotovljene spolne zlorabe s strani duhovnika na Slovenskem, na nacionalni Slovenski tiskovni agenciji še čakajo.

Iz Slovenske škofovske konference sicer pojasnjujejo, da so se štirje obravnavani primeri dogajali na območju največje Nadškofije Ljubljana, po dva primera na območjih nekoliko manj gosto poseljenih in velikih nadškofij Maribor, Koper ter Novo mesto, po en primer spolne zlorabe otrok s strani duhovnika pa so zabeležili tudi na območjih najmanjših - celjske in murskosoboške nadškofije. V vseh primerih so bili prijavljeni storilci moški kleriki, v petih primerih so bile žrtve ženske, v sedmih primerih pa moški, kar samo po sebi kaže, tako da je tudi uradno zaznana pedofilija duhovnikov po Slovenskem še kar enakomerno porazdeljena glede na poseljenost območij, ki jih pokrivajo posamezne nadškofije, kot tudi to, da so pogosteje žrtve dečki in pubertetniki.

Čeprav konkretnega števila ugotovljenih primerov pedofilije s strani duhovnika na Slovenskem iz Škofovske slovenske konference ne razkrivajo, povejo le, da je bilo obravnavanih 12 prijav domnevnih spolnih zlorab, hkrati pravijo, da je bilo v vseh primerih, v katerih so ugotovili zlorabe, torej te na Slovenskem res obstajajo, žrtvam zagotovljena pravna in psihološka pomoč, storilec pa da je bil posledično umaknjen iz pastoralnega dela. Pravno in psihološko pomoč pa so žrtvam nudili v okviru lastnih resursov Rimsko katoliške cerkve in ne za to pooblaščenih in usposobljenih institucij Republike Slovenije.

Tudi domnevno smrten greh pedofilije, če ga zagreši duhovnik, se na Slovenskem sicer obravnava in sankcionira po načelih cerkvenega prava. Strokovna komisija Slovenske škofovske konference sicer žrtve in njihove zastopnike spodbuja, da v primerih spolnih zlorab s strani duhovnika podajo prijavo za pregon teh v tej državi zadolženi policiji in državnemu tožilstvu. Ali pa bo storilec, torej duhovnik, podrejen lokalni vrhuški škofov rimskokatoliške cerkve, plačan pa tudi iz proračuna celotne domače države, kazensko preganjan ali ne, pa ne glede na vsa ugotovljena dejstva, ostaja stvar odločitve vsake posamezne žrtve in njenih staršev. Toda tako to gre. Če si kot navaden državljan seznanjen z zločinom pedofilije in če ga ne prijaviš tožilstvu ali policiji, te v skladu s slovenskim pravnim redom smatramo za sostorilca. In zakaj že je to torej v primeru članov strokovne komisije Slovenske škofovske konference drugače?

Odpoved: Tudi za tokratni N-euro moment sem z dejstvom, da so tudi iz državnega proračuna plačani uslužbenci domače RKC nad pravnim redom Republike Slovenije v zobeh, poskrbel Tomaž Z.