Dodatna luknja v britanskem varčevalnem pasu

Navkljub številnim kritikam in ob vse slabši socialni sliki, ki kaže na neuspešnost tovrstnega eksperimenta, evropska politika z varčevalnimi ukrepi ne popušča. V tem duhu je nastal tudi pred dnevi najavljeni britanski proračun za aktualno leto, prvi proračun, ki ga je konservativna vlada Davida Camerona oblikovala sama in brez potrebnega prilagajanja koalicijskim partnerjem.  

Finančni minister George Osborne je tako v sredo predstavil proračun, pozitivno sprejet s strani lobistične skupine Institute of Directors, kar ni čudno, saj je bil proračun že označen kot koristen predvsem za korporacije. V naslednjih letih se predvideva 12-milijardni rez v socialno državo, medtem ko se bodo davki za korporacije in podjetja zmanjšali. Prisluhnimo kar ministru samemu:

Izjava

“Open for business,” torej. Ob tem pa država zmanjšuje prostor za prebivalstvo, predvsem določene skupine. Medtem ko se bo uvedla plača, ki omogoča preživetje, tako imenovani living wage, se namreč nadaljujejo rezi v javne storitve in socialne prispevke. Že tako izjemno ogrožene sekcije prebivalstva lahko pričakujejo nadaljnje poslabšanje življenjskega standarda.

Skupina, znotraj katere so že sedaj v Združenem kraljestvu številnim onemogočene enake možnosti, so mladi, in med njimi študenti. Ti so se v zadnjem desetletju morali soočiti z izjemno rastjo višine šolnin, a so do sedaj najrevnejši dobili vsaj vladne štipendije za plačilo šolnine in pa avtomatično pomoč pri pokrivanju stroškov najema stanovanja oziroma sobe. O spremembah, ki jih za študente prinaša novi proračun, Michael Spence, predstavnik za izobrazbo v Študentskem svetu Univerze v Manchestru.

Izjava

Mladim iz družin z najnižjimi prihodki bo dostop do univerze še bolj otežen, prejšnje štipendije pa se bodo preoblikovale v posojila. Kakšni so pričakovani vplivi na enakost v državi nasploh in katere so druge spremembe, ki bodo vplivale na enake možnosti? Nadaljuje Spence.

Izjava

Da bo predlagani račun še poslabšal razmere v visokem šolstvu, se strinjajo tudi v britanskem visokošolskem sindikatu. Spremembe bodo, kot so zapisali v pisnem odgovoru, ki so nam ga poslali, vplivale predvsem na študente. Ti se bodo morali zavoljo novih ukrepov za šolanje zadolžiti, kar pomeni, da bi znali na začetek karierne poti vstopati tudi z do 50.000 funtov velikim minusom na osebnih bančnih računih. Medtem nespremenjeno ostaja oziroma se še izboljšuje stanje otrok iz najpremožnejših družin. Osborne je enostavno odstranil obdavčitev podedovanih posesti, dokler ta ne presegajo enega milijona britanskih funtov. Naj pojasni sam.

Izjava

V svojem nastopu je minister izpostavil, da se položaj delavk in delavcev v državi z njegovimi ukrepi izboljšuje, pri čemer je glavna utemeljitev ravno uvedba preživetvene plače, ki bo znašala 9 britanskih funtov na uro. Zaslužki posameznic in posameznikov se bodo tako realno povečali, a istočasno bodo zaradi rezov v socialno državo posledice za številne izjemno negativne. Kakšen je torej končni rezultat ukrepov? Bo večinsko prebivalstvo na boljšem? Pojasni Geoff Tily iz Konfederacije sindikatov TUC.

Izjava

Kaj pa lahko razberemo iz ministrovega pogleda na to situacijo? Je socialna država eden pomembnejših ciljev v državi ali so prioritete morda drugje? Finančni minister Osborne.

Izjava

S strani civilne družbe letijo opozorila novi vladi, da bo imel pristop, ki je opisan v proračunu, za družbo katastrofalne posledice. Ne samo neenakost pri dostopanju do kvalitetne izobrazbe, zaradi ukinitve stanovanjske pomoči se obeta višja stopnja brezdomnosti med mladimi, prav tako bodo še bolj ogroženi otroci, ki bodo v še večji meri potisnjeni v revščino. Vlada se sicer rada pohvali, da je stopnjo revščine otrok v zadnjih letih zmanjšala. To ji je uspelo nedavno, ko je spremenila samo definicijo in s tem iz nje izpustila kup otrok.

Eden večjih poudarkov proračuna in tudi tisti, ki vsaj na prvi pogled zgleda najbolj pozitiven, je dvig preživetvene plače, tako imenovani living wage. Ob predstavitvi je ta požel ogromen aplavz, polne so ga tudi naslovnice časopisov. Prisluhnimo kar Osbornu samemu, da nam ga predstavi.

Izjava

Prvi problem je že v tem, da bo ta urna postavka devetih funtov uvedena le za delavke in delavce, starejše od 25 let. S tem se mlajše postavlja v slabši položaj, predvsem tiste, ki začnejo delati zgodaj. O tem, kako so mladi v primerjavi z drugimi generacijami delavk in delavcev v osnovi v deprivilegiranem položaju, Tily.

Izjava

Kritični do uvajanja preživetvene plače na način, kot si to predstavlja Osborne, so tudi v Fundaciji Living Wage. Tam opozarjajo na zavajanje z metodologijo, s katero je določen znesek, ki bi zaposlenemu omogočal brez težav prebiti mesec ali teden. Ta je po njihovem namreč neustrezna, saj ni določena na podlagi dejanskih konkretnih življenjskih stroškov, kot bi morala biti, ampak je višina postavljena glede na to, kaj naj bi lahko prenesel trg. Določili so jo torej podobno, kot se določa minimalna plača, in ravno na podlagi tega opozarjajo, da gre zgolj za višjo minimalko in ne za plačilo, ki omogoča preživetje.

Poleg tega je za celotno državo določena enotna preživetvena plača, medtem ko se stroški izjemno razlikujejo med mesti - v Londonu so že sedaj stroški višji od sedaj določene preživetvene plače, do trenutka, ko bo ta dejansko uvedena, pa se bodo še povečali. Vse to seveda ob predpostavki, da ljudje delajo za poln delovni čas. Glede na to, da je v državi že dolgo porast tako imenovanih zero conract hours, ko delavke in delavci nikoli ne morejo predvideti obsega ur, ki jih bodo lahko oddelali v nekem mesecu, se seveda vsako predvidevanje o zmožnosti preživetja podre.

Čeprav so v Veliki Britaniji zategovanja pasov že navajeni, pa tokratna dodatna varčevalna luknja nikakor ni zadnja. Kot pojasnjuje sindikalist Tily, polovica javnofinančnih rezov Otočane še čaka.

Izjava

Zaključek torej je, da je novi britanski proračun, kot številne tamkajšnje politike do sedaj, namenjen predvsem ohranjanju in večanju bogastva najbolj premožnih, posledično pa bo prišlo do znižanja standarda družbenih skupin, ki so že v deprivilegiranem položaju. S pričakovanji glede prihodnosti in trajanja torijske vlade, zaključi Spence.

Izjava