Evropska sedemindvajseterica
Britanski volivci so na včerajšnjem referendumu odločili, da zapustijo Evropsko unijo. Rezultat je bil tesen, približno 52 proti 48-im odstotkom oziroma približno 16 milijonov proti 17.5 milijona glasov. Volilna udeležba je bila 72.2 odstotna. Premier David Cameron je v luči rezultatov že napovedal svoj odstop in bo opravljal funkcijo premierja do konca oktobra oziroma do novega kongresa konzervativne stranke, kjer bodo izvolili novega premierja. Kaj je vodilo do takšnega rezultata referenduma, pojasni Richard Seymour, sociolog na London school of economics:
Konzervativna stranka, iz katere prihaja premier, je bila glede brexita razdeljena na dva pola. Cameron in njegov finančni minister Osborne sta zagovarjala obstanek, a številni vladni ministri so volivce pozivali k izstopu. Najbolj vidna sta bila pravosodni minister Michael Gove in nekdanji vodja stranke Iain Duncan Smith. Razmereje moči na nižjih ravneh strankine organizacije je bilo še bolj nagnjeno v prid podpornikov izstopa. Pojasni Richard Seymour.
Laburisti so bili večinoma proti Brexitu. Corbyna, voditelja laburistične stranke, nekateri člani obtožujejo političnega oportunizma, saj naj bi se včasih za obstanek v Evropski uniji zavzemal s figo v žepu in brez pravega entuziazma. Dva laburistična poslanca sta zaradi rezultatov referenduma v parlamentarno proceduro proti Corbynu vložila nezaupnico, ki bo obravnavana naslednji teden. Corbynova in laburistična stališča opiše Seymour.
Sogovorec opiše tudi stališče sindikatov in politične levice v Združenem kraljestvu. Ti so bili z izjemo nekaterih radikalnih levičarjev za obstanek v uniji.
Brexit je pretresel svetovne finančne trge. Vrednost britanskega funta je po objavi rezultatov padla za 10 odstotkov na 1.33 dolarja, na najnižjo raven v zadnjih tridesetih letih. Močno so padli tudi borzni indeksi, v Londonu je bil padec največji od začetka gospodarske krize leta 2008. O finančnem sektorju spregovori Seymour:
V predvolilni kampanji sta obe strani naštevali ekonomske posledice obstanka oziroma izhoda iz Evropske unije. Večina teh podatkov sta strani bolj kot ne potegnili iz klobuka. Nihče namreč natančno ne ve, kaj se bo zgodilo. Eno izmed najpomembnejših vprašanj je, kakšen bo položaj finančnega centra v londonskem Citiju po britanskem izstopu. Banke, ki imajo sedež v Londonu namreč velik del svojih poslov opravijo s podjetji iz unije. Kakšne bodo nove finančne prepreke, sedaj še ni znano. Drugo vprašanje pa je tudi vprašanje svobode odločanja britanske vlade glede ekonomskih vprašanj. Kakšne bodo posledice referenduma za otoško gospodarstvo, pojasnuje ekonomist s pravne fakultete Franjo Štiblar:
Svoje mnenje kako bo rezultat referenduma vplival na finančni sektor v Veliki Britaniji poda tudi John Weeks, ekonomist iz School of oriental and african studies.
Na kaotične razmere na finančnih trgih, predvsem tistih, kjer se trguje z valutami, sta se odzvali tudi angleška in evropska centralna banka. Angleška banka je obljubila 250 milijard funtov dodatne likvidnosti, če bi bilo to potrebno. To bo preprečilo paniko, ne pa tudi padca vrednosti funta, še posebno proti dolarju. Trgovce z valutami je rezultat referenduma presenetil. V zadnjih dneh pred referendumom se je funt celo krepil, zaradi česar je bil popravek navzdol toliko večji. O tem, kaj lahko stori centralna banka za stabilizacijo valutnih tečajev, razlaga Vladimir Prebilič iz Fakultete za družbene vede:
Vse od leta 1992 je Velika Britanija del evropskega skupnega trga, kar je pomenilo prost pretok kapitala, blaga in delovne sile. To zadnje je bilo eden glavnih očitkov zagovornikov izstopa iz unije. Kljub temu si še naprej želijo prost pretok kapitala in blaga. Kakšna bo prihodnost teh gospodarskih odnosov pojasnuje Prebilič:
Predstavi tudi proračunske probleme z ločitvijo gospodarstev.
Izjava
Eden od argumentov zagovornikov Brexita je bila nezmožnost carinjenja subvencioniranega kitajskega jekla, ki je katastrofalno vplivala na angleški jeklarski sektor. O carinah kot sredstvu varovanja domačega gospodarstva nadaljuje Prebilič.
Po referendumu se je položaj dodatno zapletel s Severno Irsko in Škotsko, ki sta naklonjeni obstanku v Evropski uniji. Na Škotskem je bil rezultat 62 proti 38 odstotkom v prid obstanku. Predsednica škotske vlade Nicola Sturgeon je napovedala možnost še enega referenduma o neodvisnosti od Velike Britanije ter obstanku v Evropski uniji. Na Severnem Irskem je bil rezultat 56 proti 44, prav tako v prid obstanku. Pojavljajo se pozivi nacionalistične stranke h priključitvi ostalemu delu Irske. Položaj Severne Irske in Škotske komentira Vladimir Prebilič:
Da je nevarnost razpada Združenega kraljestva realna, se strinja tudi Richard Seymour:
Odhod Velike Britanije pa ne bo prizadel zgolj otoka, ampak tudi evropsko povezavo samo. Do sedaj se je unija zgolj širila, kar ji je dalo videz zgodovinske neizogibnosti. Odhod ene najmočnejših držav povezave ne bo prizadel zgolj teže Evropske unije na geopolitičnem prizorišču, ampak odpira vprašanje, kakšna je prihodnost unije. Z razmislekom o posledicah Brexita za Evropo zaključuje Prebilič:
Odpoved: Kultivirala sta Gal in Vid.
Dodaj komentar
Komentiraj