Ta teden je v Državnem zboru potekala marčevska seja. Predmet seje je bilo med drugim kar nekaj imenovanj na različne pomembne pozicije. Poslanci so tako odločali o štirih ustavnih sodnikih, generalnemu državnemu tožilcu, o kandidatih za Fiskalni svet, svet Fundacije za financiranje invalidskih in humantiranih organizacij, Svet za radiodifuzijo, o nadzorniku sklada za financiranje razgradnje odpadkov Nuklearne elektrarne Krško, predvideno pa je bilo tudi glasovanje o dveh nadzornikih Slovenskega državnega holdinga, krajše SDH. Največ prahu je v javnosti dvignilo imenovanje ustavnih sodnikov. Postopek izbora, kot ga predvideva ustava, komentira Ciril Ribičič, profesor ustavnega prava na ljubljanski Pravni fakulteti in bivši ustavni sodnik.

Izjava

Posvetimo se kar novim ustavnim sodnikom. Marjan Pavčnik se je javnosti predstavil prvi. Gre za profesorja teorije prava in države na Pravni fakulteti v Ljubljani, katerega knjiga - Teorija prava - je eno najbolj citiranih del v odločbah ustavnega sodišča. Pavčnik je med poslanci prejel najvišjo podporo, zanj je glasovalo 76 glasnikov ljudske volje. V predstavitvi je poudaril pomen osebnih vrlin ustavnega sodnika.

Izjava

Glas manj je med člani državnega zbora prejel še en profesor z ljubljanske Pravne fakultete Matej Acetto. Slednji se je v svoji pravniški karieri največ ukvarjal s pravom Evropske unije. V svoji predstavitvi pri predsedniku republike je izpostavil ravno vidik soustvarjanja evropske ustavnosodne prakse.

Izjava

S pravom EU pa se je poglobljeno ukvarjal tudi Rajko Knez, profesor na mariborski Pravni fakulteti, ki bo svoj mandat začel šele čez dober mesec. Zanj je glasovalo 73 poslancev, v svoji predstavitvi pa je med drugim predstavil tudi svoje mnenje o odnosu med politiko in sodstvom.

Izjava

Razlog, zakaj je bilo tej beri kandidatov posvečene nekoliko več medijske pozornosti kot prejšnjim, pa je zagotovo četrti izvoljeni ustavni sodnik Klemen Jaklič. Slednji je predavatelj na ameriški univerzi Harvard, slovenski javnosti pa se je predstavil z močnim angažmajem v primeru Patria, kjer je želel opozoriti na vse krivice, ki so se primerile Janezu Janši. Med poslanci je od vseh kandidatov prejel najmanj podpore, zanj je glasovalo 57 izvoljencev. Na predstavitvi se je opredelil tudi do vprašanja migracij in z njimi povezanimi ustavnimi dilemami.

Izjava

Ciril Ribičič meni, da se sicer svetovnonazorski in politični pluralnosti na ustavnem sodišču težko izognemo, vseeno pa opozarja na razliko med Jakličem in ostalimi kandidati.

Izjava

Imenovanje Jakliča je verjetno najbolj razburilo tiste levo od sredine. V Združeni levici izvolitev Jakliča pripisujejo politični trgovini med vladajočo SMC in opozicijsko SDS. Za izvolitev ustavnega sodnika sicer zadošča absolutna večina, zato razlog za podporo SMC-ja Jakliču vidijo v podpori SDS-a kandidatom za Fiskalni svet. Razloži Luka Mesec, vodja poslanske skupine ZL.

Izjava

Za potrditev članov Fiskalnega sveta je namreč potrebna kvalificirana, torej dvotretjinska večina. Vsi trije kandidati, torej Davorin Kračun, profesor na mariborski Ekonomsko poslovni fakulteti, Tomaž Perše s Finančne uprave in Alenka Jerkič s Stalnega predstavništva v Bruslju, so bili v parlamentu potrjeni s 73 glasovi. Ob pogledu na rezultate tako hipotezi o politični trgovini nekoliko navihano pritrjuje Jan Škobrne, namestnik vodje poslanske skupine Socialnih demokratov.

Izjava

Njegov koalicijski kolega Franc Jurša, vodja poslanske skupine stranke DeSUS, po drugi strani tovrstni politični dogovor pozdravlja.

Izjava

O fiskalnem svetu se prav na račun že omenjenega domnevnega kupčkanja v zadnjem času veliko govori. Ekonomist Bogomir Kovač z Ekonomske fakultete postavi njegovo genezo v čas, ko se je po Evropi še nekoliko več razpravljalo o fiskalni vzdržnosti. Takrat sta bili na pladnju dve možnosti. Ena je dajala večjo vlogo fiskalnim svetom, druga je zagovarjala v ustavo tlakovano fiskalno pravilo.

Izjava

Po sprejetju zakona o fiskalnem pravilu je seveda vloga Fiskalnega sveta manj pomembna. Omejena je na analizo in svetovanje.

Izjava

Če gre torej verjeti teorijam o političnem kupčkanju, se nam postavi sledeča dilema: zakaj si je Cerarjeva vlada tako zelo želela končno vzpostavit Fiskalni svet, da je v ustavno sodišče spustila tako imenovanega Janševega kandidata?

Izjavo

Glavni zaplet marčevske seje pa je imenovanje članov nadzornega sveta Slovenskega državnega holdinga, institucije, ki skrbi za upravljanje državnega premoženja. Za zapolnitev mest sta bila predlagana Franc Žmavc in Željko Puljić. Prvi naj bi bil kandidat SMC-ja, drugi DeSUS-a. Oba kandidata s sabo nosita nekaj prtljage. Francu Žmavcu na primer Agencija za trg vrednostnih papirjev leta 2001 zaradi opravljanja navideznih borznih poslov ni želela podeliti licence za upravljanje s tujim premoženjem. Željko Puljić pa je bil član uprave Telekoma, proti kateri teče več odškodninskih zahtevkov zaradi oškodovanja premoženja družbe. Poleg tega opravlja tudi funkcijo direktorja Iskratela, ki toži državo. Postopek imenovanja se je zapletel že pred Mandatno-volilno komisijo Državnega zbora, ki je prejšnji teden o kandidatih glasovala ločeno. Temu so nasprotovali v DeSusu.

Izjava

Predsednik Mandatno-volilne komisije Mitja Horvat iz Stranke modernega centra pri omenjenem zapletu ne vidi nič spornega.

Izjava

Generalna sekretarka Združenja nadzornikov Slovenije Irena Prijović opozarja na analogijo s podobno situacijo v preteklosti.

Izjava

Ne glede na postopkovni zaplet sta bila za del koalicije kandidata sporna tudi vsebinsko. Pojasnjuje Jan Škoberne, socialni demokrat.

Izjava

Iz Združenja nadzornikov Slovenije opozarjajo na nepravilnosti že v postopku iskanja kandidatov.

Izjava

Oba kandidata sta sicer odstopila že pred današnjim zasedanjem Državnega zbora, ko bi o njunem imenovanju odločali poslanci.