Tri dni za milijardo evrov

Tri dni za milijardo evrov

Oddaja
zakon o drugem tiru.
29. 3. 2017 - 17.00
 / OFFsajd

Z današnjim dnem se zaključuje javna razprava o predlogu Zakona o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača-Koper. Zakon, ki naj bi razjasnil podrobnosti financiranja investicije, katere vrednost vlada ocenjuje na okoli milijardo evrov, je pripravilo Ministrstvo za infrastrukturo. Javnosti ga je predočilo v petek, javna razprava pa je trajala tri delovne dni. Razlog, da se ministrstvu tako mudi, je, da se želi s projektom prijaviti na evropski razpis, rok za prijavo pa je sredi junija. Zakon podrobneje, čeprav še vedno nekoliko luknjičavo opredeljuje vire sredstev za izgradnjo drugega tira. Ti vključujejo nepovratna sredstva iz proračuna in Evropske unije ter kredite s strani Evropske investicijske banke. Prav tako zakon določa vire sredstev, s katerimi bi poplačali kredite, ki vključujejo dodatno takso na pretovor v Luki Koper in povišanje uporabnine za železnico ter cestnin za tovorni promet.

Zakon je v zameno za slabih 24 tisoč evrov pomagal spisati profesor na pravni fakulteti Rajko Pirnat, ki je po poročanju časopisa Dnevnik svoje sodelovanje z Ministrstvom za infrastrukturo označil za naročilo male vrednosti. Kljub zunanji pomoči je Ministrstvo za infrastrukturo z zakonom polno zaposleno in danes ni uspelo najti nikogar, ki bi v zaključku javne razprave lahko odgovarjal na novinarska vprašanja. Jutri bo o predlogu zakona odločala Vlada.

Vlada državne blagajne z izgradnjo drugega tira ne želi preveč obremeniti. Struktura financiranja projekta, kot jo predvideva predlog zakona, je sledeča. Iz proračuna bo v letih 2017 in 2018 zagotovljenih 200 milijonov evrov, 50 milijonov pa je bilo že vloženih. 250 milijonov evrov nepovratnih sredstev naj bi pridobili s prijavo na evropski razpis CEF. Za dodatnih 300 milijonov evrov bi se dolgoročno zadolžili pri Evropski investicijski banki, krajše EIB. Do skupne vrednosti investicije, ki jo vlada ocenjuje na približno eno milijardo evrov, tako zmanjka še približno 200 milijonov. Manjkajoči denar naj bi bila, če verjamemo obrazložitvi zakona, pripravljena zagotoviti Madžarska. Javno-zasebno partnerstvo, ki je bilo prvotno planirano za financiranje infrastrukture, je tako padlo v vodo. Nadomestilo ga je javno-javno partnerstvo. Jože Damijan z ekonomske fakultete povzame načrte vlade in izpostavi pomanjkljivost sodelovanja z Madžarsko. Ta se namreč zadolžuje tri do štirikrat dražje kot Slovenija.

Izjava.

Za predvidoma 250 milijonov nepovratnih evropskih sredstev iz razpisa CEF pa se ne more prijaviti država neposredno. In tu vstopi državno podjetje 2TDK, ki je bilo ustanovljeno pred letom dni z namenom vodenja investicije in priprave dokumentacije za izgradnjo drugega tira. Prav prek 2TDK, ki v razmerju do države nastopa kot koncesionar, naj bi po zakonu tekli vsi posli. Podjetje vodi Žarko Sajič, ki si je za svetovalca izbral Metoda Dragonjo. Tega istega Metoda Dragonjo, ki je lani razjaril delavce in upravo Luke Koper s podajanjem lažnih informacij o poslovanju Luke.

2TDK, ki bo pod nadzorom vlade, in ne Državnega zbora, je tako ključni akter pri zbiranju in deljenju sredstev. Madžarska bi tako investirala v podjetje 2TDK, a bi investicija, kot trdi Damijan, delovala kot še eno posojilo.

Izjava.

Del projekta bo tako financiran z nepovratnimi sredstvi z evropskega razpisa in iz državnega proračuna. Tisti del, ki ga Madžarska in EIB Sloveniji posodita, pa bo moral biti v predvidenem roku, ki se giblje okoli 40 let, povrnjen. Za financiranje teh posojil vlada predvideva pobiranje sredstev od tistih, ki infrastrukturo uporabljajo in bodo od drugega tira imeli največje koristi. To vključuje pribitek na avtocestne cestnine za tovorna vozila, povišanje uporabnine za železnico in takso na pretovor v Luki Koper. Zamišljeno delovanje opiše Damijan.

Izjava.

V zakonu so torej kot viri sredstev za poplačilo finančnih obveznosti navedeni uvedba takse na pretovor v Luki Koper, povišanje uporabnine za železnico in povišanje cestnine za tovorni promet. Zanimivo je, da je povišanje cestnin in uporabnine navedeno zgolj kot mehanizem, niso pa navedeni zneski. Po drugi strani pa je višina taks na pretovor v Luki Koper zelo natančno določena za vsak tip tovora posebej. Takšna posebna obravnava vložka Luke Koper seveda ni pripomogla k že tako skrhanim odnosom med upravo Luke in vlado, saj očitno s predstavniki koprskega pristanišča tudi ni bila usklajena. Luka se je na predlog zakona v objavi na spletni strani Ljubljanske borze odzvala kritično. Izpostavili so predvsem, da Slovenski državni holding od Luke Koper zahteva doseganje precej ambicioznih ciljev glede poslovanja, ki jih v primeru novih dajatev ne bodo mogli dosegati. Pojasni Mladen Jovičič iz sindikata žerjavistov in član nadzornega sveta Luke Koper:

Izjava.

Dividende Luke Koper, ki je v več kot dvotretjinski državni lasti, gredo večinoma v državni proračun. Z uvedbo pretovornin bi se vsota teh dividend zmanjšala, denar pa bi v obliki dajatve namesto državnega proračuna dobil 2TDK. Tudi Jože Damijan opozarja na možnost zmanjševanja konkurenčnosti Luke Koper in pravi, da je vlada ...

Izjava.

Tiskovni predstavnik Luke Koper Sebastjan Šik pa razloži, da si Luka ob vstopu v obsežen cikel investiranja v notranjo infrastrukturo, za kar bo do leta 2020 porabila približno 300 milijonov, ne more privoščiti dodatnega odštevanja denarja. Za konec današnjega Offsajda poudari potrebo po financiranju izgradnje iz skupka denarja, ki ga Luka že namenja v državni proračun, kar znese nekaj prek 20 milijonov evrov.

Izjava.

Na drezini sta pumpala vajenec Martin in Zwitter.

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentarji

Odličen prispevek!

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness